Če bo pred koncem letošnjega leta sprejet zakon o vajeništvu, katerega delovni osnutek naj bi bil končan marca, se bo prva generacija vajencev začela izobraževati že leta 2017. Največ nejasnosti je pri statusu in delovnopravnem položaju vajenca ter razmerju in porazdelitvi odgovornosti med delodajalcem, šolo in vajencem.
Že v naslednjem šolskem letu naj bi izvedli praktična pilotska preverjanja različnih modelov vajeništva v različnih dejavnostih. Izbranih je devet področij – za poklic oblikovalca kovin, orodjarja, kamnoseka, mizarja, gastronoma, hotelirja, papirničarja in papirniškega tehnika, upravljavca strojev, steklopihača in brusilca stekla.
Po prvih odzivih so v hitrorastočih podjetjih, ki so pred leti vajence redno sprejemali v svojo delovno sredino, zadovoljni. Vajeništvo je bilo sicer zaradi pomanjkanja interesa zlasti med delodajalci leta 2006 ukinjeno.
»Iz preteklega sistema vajeništva je pri nas dobilo zaposlitev več kot deset ljudi, ki so danes dejansko na odgovornih položajih. Pogrešamo ta način, saj nam je omogočal, da gradnjo kadra začnemo v zgodnjih letih kariere vsakega posameznika. Zato pozdravljamo pripravo zakona in vse pobude, ki vplivajo na boljšo zaposljivost mladih,« je komentirala Laura Rednak, izvršna direktorica Plastike Skaza, zlate gazele 2014, ki za letos napoveduje 20-odstotno rast prihodkov.
»Vajeništvo smo v preteklih letih precej pogrešali, zato smo bili tudi med pobudniki njegove ponovne uvedbe. V preteklosti smo imeli veliko vajencev, kar nam je zagotavljalo konstanten priliv novih kadrov. Zadnja leta pa smo si pomagali z uvedbo sistema mentorstva, prek katerega usposabljamo kadre. Z že vzpostavljenim sistemom mentorstva bomo poskrbeli tudi za uspešno izvedbo vajeništva,« je zadovoljno komentiral Soniboj Knežak, vodja kadrovske službe v Steklarni Hrastnik, ki trenutno zaposluje 694 ljudi.
V letu 2015 so ustvarili okoli 55 milijonov evrov celotnih prihodkov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej, za letos načrtujejo vsaj šestodstotno. Sistem kombinacije učenje in delo se je po njihovem mnenju izkazal za učinkovitega. Vajence nameravajo primerno plačati, saj si obetajo z njimi dolgoročneje sodelovati. »Potrebujemo strojnike s poklicno ali srednjo strojnotehniško izobrazbo, orodjarje in strojne inženirje. Ker moramo kadre še dodatno izobraziti, jih zaposlujemo že pred uvedbo novih proizvodnih programov,« pojasnjuje Knežak.
V Domelu, gorenjski gazeli 2014, so vrzel, ki je nastala pred leti, nadomestili tako, da so povečali število štipendistov, okrepili sodelovanje z lokalnimi strokovnimi šolami, nadgradili sistem mentoriranja ter povečali obseg internega in eksternega izobraževanja. »Vajeništvo smo pogrešali, saj so po njegovem zaključku novi sodelavci sposobni hitreje, bolj kakovostno in bolj kvalificirano opravljati dela, za katera so se izšolali,« pojasnjuje Aleš Markelj, direktor splošnega področja v Domelu, ki zaposluje že več kot 1000 ljudi. Samo lani so dodatno zaposlili 40 sodelavcev, letos pa načrtujejo do 30 novih zaposlitev.
V podjetju, ki je lani ustvarilo sto milijonov evrov prihodkov, letos pa načrtujejo njihovo šestodstotno rast, so zagovorniki kombiniranega vajeništva, da bi se torej dijaki med vajeništvom tudi izobraževali. Potrebujejo predvsem strokovnjake s področja strojništva, elektrotehnike in mehatronike, na drugi strani pa tudi proizvodne delavce. Izobraževalni sistem bi se po mnenju Marklja moral hitreje odzivati na potrebe realnega sektorja, a hkrati priznava, da bi lahko podjetja dala več konkretnih predlogov, a je njihovih pobud malo. Zato se podjetja najpogosteje kar sama povezujejo s šolami in fakultetami.
V Mizarstvu Kos so vsako leto poskrbeli, da so v svojo sredino na obvezno prakso sprejeli bodoče mizarje. Tako se je v 25 letih delovanja podjetja usposabljalo 25 dijakov, vendar pa samo po dva meseca, kar je po mnenju direktorja Jožeta Kosa odločno premalo. »Skozi vajeništvo se mlad človek nauči discipline, odnosov in strokovnega dela, hkrati pa spozna, ali sta mu delovno okolje in delo všeč,« pravi Kos, ki meni, da gre lahko delež med šolanjem in praktičnim usposabljanjem v prid slednjega in da naj »gre teoretično izobraževanje v nadgradnjo po vajeniški dobi«.
