Gradis skupina G, do izbruha finančne krize eden od treh največjih slovenskih gradbincev, ponovno potrebuje dokapitalizacijo in odpust dolgov. Komaj je dodobra končala en postopek prisilne poravnave, je družba že sprožila drugega. Medtem ko je vnovičnemu postopku prisilne poravnave nasprotovala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je z njenim začetkom soglašalo več kot 50 odstotkov upnikov.
Ključne finančne težave Gradisa skupine G, v katerem Uroš Ogrin obvladuje večinski lastniški delež, so povezane z gradnjo ogromnega trgovskega središča ob stožiškem stadionu, ki ga je gradila družba Grep. Že v prisilni poravnavi, potrjeni pred dobrimi tremi leti, je Gradis skupina G številnim upnikom obljubljala konec izgradnje trgovskega središča, prodajo te naložbe in vračilo dolgov. Toda to se niti v treh letih ni uresničilo. Zato ima Gradis skupina G že več kot eno leto blokirane transakcijske račune, kar družbi onemogoča normalno poslovanje.
Podobno se s finančnimi težavami in blokadami računov spopada tudi solastnik Grepa, družba Energoplan Zlatka Srake. Tako kot Gradisu skupini G so upniki tudi Energoplanu že potrdili en predlog prisilne poravnave. Največji zastavni upnik Grepa z okoli 200 milijoni evrov dolgov je sicer DUTB, kjer si skupaj z lastniki prizadevajo najti strateškega partnerja, ki bi dokončal nakupovalni objekt, vendar pri tem do zdaj niso bili uspešni.
Desetodstotno poplačilo upnikov
Konec lanskega junija je imela Gradis skupina G za 12,6 milijona evrov negativnega kapitala. Od skoraj 40 milijonov celotnih obveznosti navadnim upnikom, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih, dolguje 13,7 milijona evrov. Slednjim zdaj obljublja le desetodstotno brezobrestno poplačilo dolgov v osmih letih. Ločitvenim upnikom pa Gradis skupina G dolguje več kot 20 milijonov evrov. Tolikšne dolgove namerava poplačati v osmih letih. Tako navadni kot ločitveni upniki lahko v osnovni kapital hirajoče družbe pretvorijo del terjatev. Prvi pogoj za uspešno dokapitalizacijo pa je potrditev prisilne poravnave.
O dokapitalizaciji bodo lastniki Gradisa skupine G odločali prihodnji teden. Za pokrivanje tekoče in preteklih izgub v skupni višini 24,5 milijona evrov se bo osnovni kapital v višini sedmih milijonov evrov znižal na nič, pri čemer vsota nepokrite izgube znaša 17,5 milijona evrov.
Če bodo upniki potrdili vnovični predlog prisilne poravnave Ogrinove ekipe, se namerava Gradis skupina G iz gradbeništva preusmeriti v inženiring. Po načrtih se bo Gradis skupina G iz delniške družbe preobrazila v družbo z omejeno odgovornostjo, ustanovila invalidsko podjetje in si pripojila ter likvidirala nekatere projektne hčerinske družbe. Po načrtih naj bi se prihodki od prodaje od 1,1 milijona evrov v minulem letu do leta 2023 zvišali na vsega skupaj 6,2 milijona evrov. Pri tem naj bi čisti dobiček znašal 961.000 evrov, zaposlenih pa naj bi bilo 33 delavcev.
