Najnovejši podatki svetovne banke o družinskem podjetništvu na globalni ravni kažejo, da je med 500 največjimi svetovnimi družinskimi podjetji skoraj polovica evropskih. Ustvarijo 13,2 odstotka evropskega BDP in zaposlujejo 8,9 milijona ljudi oziroma 2,3 odstotka delovne sile. Najstarejše evropsko družinsko podjetje je farmacevtska družba Merck, ustanovljena leta 1668.
Statistika kaže, da le tretjini družinskih podjetij uspe nadaljevati podjetništvo v drugi generaciji. In prav s težavo prehoda iz prve generacije podjetnikov v drugo se srečujejo tudi slovenska družinska podjetja. »Generacija obrtnikov izpred 40 let bi morala že razmišljati o nasledstvu, saj svoja podjetja še vedno jemljejo kot hobi,« je ocenil Jaka Vadnjal, nekdanji profesor na Gea College, zdaj prvi mož hranilnice Lon. Starejša generacija podjetnikov namreč še vedno razmišlja na način »podjetje – to sem jaz«. In to otežuje razmislek o tem, kaj bo s podjetjem v prihodnosti.
Pri nas imajo okoli 50 zaposlenih
Tudi raziskava hiše Ernst & Young in ljubljanske ekonomske fakultete je razkrila, da več kot polovico družinskih podjetij še vedno vodi prva generacija podjetnikov, le okoli 37 odstotkov podjetij je prevzela druga generacija. Družinska podjetja predstavljajo 83 odstotkov podjetij pri nas. Tipično slovensko družinsko podjetje ima manj kot 50 zaposlenih in ustvari do štiri milijone evrov prihodkov na leto. V družinskih podjetjih je na najvišjih menedžerskih položajih kar 38 odstotkov žensk. Ena izmed njih je tudi Petra Melanšek, direktorica podjetja Vivapen.
To podjetje iz Trnovelj pri Celju se ukvarja z izdelovanjem pisal in jih kar 98 odstotkov proda na tujem. Petra Melanšek je druga generacija v družinskem podjetju; začetki segajo v leto 1967, ko je oče odprl obrtno delavnico. 40 let kasneje je vodenje podjetja prevzela Melanškova. Od tedaj so se prihodki povečali za več kot polovico. »Danes je v podjetju 83 redno zaposlenih, skupaj z našimi študenti, ki so že kar del naše družine,« pravi Petra Melanšek. »Po letu 2007 smo si začeli res intenzivno prizadevati za razvoj, ki se mu je lahko oče zares posvetil, pa tudi proizvodnji, tehnologiji procesov in avtomatizaciji. Leta 2009 smo dokončali projekt za našega največjega kupca. Z njim smo se uveljavili pri številnih blagovnih znamkah na našem področju. Tako so nas partnerji poiskali kar sami. Ne nazadnje so v tujini tradicija, družinsko podjetje, razvoj, inovativnost, zaupanje, spoštovanje in delo še vedno zelo cenjeni in to so vrednote, na katerih tudi mi gradimo in nadgrajujemo svoje temelje v podjetju,« dodaja.
Družinska podjetja bi po raziskavi za vire financiranja kar v 51 odstotkih izbrala lasten dobiček, 26 odstotkov bi se jih odločilo za bančna posojila, okoli 16 odstotkov pa za družinsko financiranje. »Omenjeni odgovori niso presenečenje. Nas ne žene le 'ekonomsko preračunavanje' in predvsem ne osebni interesi. Tudi v Vivapenu financiramo naložbe delno iz dobička, delno pa seveda z bančnimi posojili. Lani nam je tako uspelo posodobiti stroje, procese in storitve ter nagraditi tudi mehke veščine v podjetju, se izobraževati in med seboj še bolj povezati,« razlaga Melanškova.
Podjetje, ki zaposluje tudi v Nemčiji
Sicer pa je v Sloveniji več primerov uspešnih izvozno usmerjenih družinskih podjetij, med njimi sta na primer tudi podjetji Blažič, robni trakovi in Kodila. Ljubljanskemu podjetju Blažič, robni trakovi že tri desetletja uspeva v usihajoči pohištveni industriji. So eno izmed redkih, morda tudi edino slovensko družinsko podjetje, ki zaposluje tudi v Nemčiji. V nemški Furwi, nekdanjem dobavitelju, ki so ga kupili pred leti, zaposlujejo 35 ljudi, v Ljubljani 70, v vsej skupini pa je okoli 150 zaposlenih. V družinskem podjetju Kodila iz Markišavcev pri Murski Soboti se že tri generacije ukvarjajo s predelavo mesa in mesnih izdelkov, vodi ga Janez Janko Kodila. »Družinska podjetja smo izjemno prilagodljiva. Vedno iščemo tržne niše, kupcu se znamo prilagajati. Imamo pa drugačno logiko pri poslovanju, kot jo imajo velika podjetja, in to sta prožnost in inovativnost,« razlaga Janez Janko Kodila.
