Mariborski rektor Igor Tičar ne želi upoštevati zakonskih določil, ki ga jeseni starostno upokojujejo, kljub temu, da mu je ministrstvo za javno upravo nedvoumno odgovorilo na zastavljena vprašanja. Svojo trmo utemeljuje s slepilnimi argumenti.
V Dnevniku smo razkrili decembrsko dopisovanje med mariborskim rektorjem in ministrstvom za javno upravo. Tičar je v Ljubljano pošiljal vprašanja, kako podaljšati dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja. Letos bo namreč dopolnil 67 let in oktobra izpolnil pogoje za odhod v pokoj.
Zmotno se postavlja ob bok predsedniku države
Seznanjen z dejstvi in določili zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) bi moral rektor čim prej sprožiti postopke na upravnem odboru univerze, ki bi zagnal proces novih rektorskih volitev ali pa bi mu do izvolitve novega rektorja začasno podaljšal delovno razmerje. Iz rektorjevih odgovorov pa izhaja, da se namerava postaviti nad zakonodajo. Trdi, da ima pravico dokončati svoj štiriletni rektorski mandat, ki se mu izteče leta 2019.
V izjavah v časniku Večer je svoj rektorski položaj primerjal s položajem predsednika države in trdil, da tudi on zaseda voljeno funkcijo. »In kolikor jaz razumem to zakonodajo, ne vem, zakaj bi se moral upokojiti. Lahko se upokojim, če želim, zakonodaja pa me v to ne sili,« je dejal Tičar. V rektoratu so dodali, da je rektor univerze enako kot predsednik države in župani neposredno voljeni funkcionar s štiriletnim mandatom.
Slednja navedba je zmotna, zakonodaja je namreč nedvoumna. Vsi funkcionarski položaji v Sloveniji so našteti v prilogi 3 zakona o sistemu plač v javnem sektorju, rektorja ni med njimi. V javnem sektorju je rektorsko delovno mesto uvrščeno med poslovodne organe. Rektor niti ni voljen na splošnih volitvah, saj so rektorske volitve zgolj interni postopek univerze, ki je javni zavod, ne pa državni organ ali lokalna skupnost. Univerzitetni zaposleni, tudi rektor, so javni uslužbenci, za katere velja Zujf.
Tudi za rektorja Svetlika velja Zujf
Tičar je svoje stališče, da mu ni treba iti v pokoj, utemeljil še takole: »Zakaj pa potem ljubljanski rektor ni v penziji? On je že lani izpolnjeval pogoj 40 let in tudi starost.« Ljubljanska praksa pa dokazuje, da za rektorja veljajo določila Zujf. »Univerza je 11. novembra 2014 prejela informacijo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da Ivan Svetlik 26. januarja 2015 izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V skladu z Zujfom je rektor z upravnim odborom UL sklenil dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, in sicer do izteka mandatnega obdobja za opravljanje funkcije rektorja 30. septembra 2017,« so nam pojasnili v ljubljanskem rektoratu.
Svetlik sme dokončati mandat, ker je pogoje za upokojitev izpolnil pred Tičarjem. V začetku leta 2015 je namreč še imel možnost skleniti dogovor o večletnem podaljšanju delovnega razmerja. Novembra sprejeti zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju pa je zaostril in časovno omejil izjemno podaljšanje zaposlitve, in sicer na največ leto dni.
Mariborski rektor za zdaj ni predstavil tehtnih argumentov, zakaj bi bil upravičen do takšnega podaljšanja. »Zujf dopušča izjemno podaljšanje delovnega razmerja samo pod pogojem, če bi bil zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi moten delovni proces, obenem pa konkretne specifične okoliščine ne bi omogočale, da bi vodstveni položaj zasedla katera druga oseba,« mu je decembra pojasnila višja sekretarka na ministrstvu Štefka Korade Purg.
