Tipičen in eden najboljših predstavnikov tega razreda je tudi volkswagen caddy, ki je na cestah že v obliki četrte generacije. In kaj nam je pri tovrstnih avtomobilih tako všeč? To, da sedimo višje in da se lahko za volanom kljub našim 190 centimetrom telesne višine usedemo zares pokončno, a imamo nad glavo še vedno ogromno prostora in se niti za hip ne počutimo utesnjeno – posledično je vožnja s takimi avtomobili zelo prijazna tudi do hrbtenice. To, da imamo nad glavo veliko odlagalno polico in da je odlagalnih površin tudi sicer veliko. To, da imajo otroci na zadnji klopi ogromno prostora in da lahko vstopajo skozi drsna vrata (ta so bila pri caddyju za njih resda malce pretežka, žal pa pomoč elektrike ni na voljo), s katerimi ne morejo zadeti avtomobila, ki je parkiran zraven. To, da je prtljažnik zares velik (pri 4,41 metra dolgem caddyju na primer v osnovi kar 750 in največ 3030 litrov) in je zaradi kockaste oblike dejansko uporaben do zadnjega litra. In še bi lahko naštevali...
Drži, vse našteto je skupno skorajda vsem vozilom v tem razredu, pri caddyju pa je velik plus tudi ta, da se pelje odlično. V kombinaciji s 150-konjskim (110-kilovatnim) 2-litrskim turbodizelskim motorjem in natančnim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom je, tudi ko je do vrha naložen, to odziven in hiter avtomobil (9,9 sekunde do stotice, končna hitrost 194 km/h), ki mu moči zlepa ne zmanjka, ob tem pa vozniku ni težko poiskati ustreznega položaja za volanom. Ta sicer resda ni limuzinski, po čemer hrepeni vedno več enoprostorcev, a to mu štejemo kvečjemu v plus. Še enkrat namreč poudarjamo, da smo tudi ob zares dolgih vožnjah iz tega avtomobila stopili povsem spočiti, medtem ko nas je na primer v nekaterih precej dražjih in bolj luksuznih limuzinah po enaki razdalji že »trgalo« v križu, stegnih... Dobro, tako sofisticiran in za oko prijazen kot klasični enoprostorski sorodniki caddy ne zunaj (škatlasta oblika) ne znotraj (trša plastika, slabša zvočna izoliranost...) vendarle ni. In jasno je, da zna to koga motiti in ga odvrniti od nakupa. A kogar ne, ima pred seboj dobitno kombinacijo. Pri čemer je za nameček testnemu caddyju atraktivnejšo zunanjost naredila še rdeča barva karoserije in aluminijastih platišč, notranjost pa bolj uporabno ter lepšo prav tako dodatki rdeče barve in...
... in številni sistemi s seznama dodatne opreme, od navigacijskega sistema, radarskega tempomata in povezljivosti s telefonom, do kamere, vtičnice USB, ogrevanih sedežev..., kar je ceno s sprejemljivih 23.175 evrov dvignilo na visokih 29.652. Visokih zato, ker imajo mnogi do teh avtomobilov zaradi »tovornega« porekla pač predsodke. A kdor jih nima, bo ugotovil, da je tega vreden.
