Že stari rek pravi, da je veriga močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Če je ta veriga naš avto, bi na prvi pogled vsak zagotovo rekel, da so njegov najšibkejši člen – steklene površine, ki morajo biti za varnost potnikov torej kar se da močne. Morda na to pomisli le malokdo, a dejstvo je, da kar 35 odstotkov karoserijske trdnosti vozila zagotavlja prav dobro in pravilno nameščeno vetrobransko steklo. Če je ta člen verige šibek, smo torej ob nesreči šibki tudi vsi potniki v avtomobilu...
Pri novem avtomobilu bojazni ne bi smelo biti, težave se pojavijo, ko steklo zamenjamo. Pri menjavi stekel se namreč, tako strokovnjaki, pojavlja »milijon« napak. Kot so nam povedali nekateri izkušeni serviserji iz priznanih delavnic, je osnovna težava že, da lahko danes tako rekoč vsakdo odpre servis za menjavo stekel. Brez znanja in izkušenj. Nepoučeni serviserji samouki, ki nimajo možnosti pridobivanja znanja in se učijo od primera do primera, postopek menjave večkrat že začnejo napačno in staro šipo odstranijo z noži ali pletenimi žicami, česar se nikakor ne bi smelo početi. Pri takšni odstranitvi namreč hitro pride do poškodb, tudi karoserije, posledica česar je rjavenje, lepilo stekla pa ne drži več dobro. Ob tem mešajo proizvode različnih proizvajalcev, kar je strogo prepovedano, izpustijo nanos aktivatorja...
Približki so le to – približki
Seveda pri menjavi stekla ni pomembno le, kako je zamenjano, temveč tudi, kako kakovostno je in kakšni so drugi uporabljeni materiali. »Poznamo originalna stekla z logotipom znamke avtomobila, ki se dobijo po mreži proizvajalca vozila. Tem so po kakovosti enakovredna stekla istega proizvajalca, le da na njih ni logotipa avtomobilske znamke, ker jih te ne dovolijo prodajati zunaj svoje mreže. So pa enaka, z istega proizvodnega traku. Tretja kategorija so stekla, pri katerih original posnamejo in naredijo približek. A ti so v vsakem primeru le to – približki, pri katerih nikoli ne vemo, kaj zares dobimo. So pa bistveno cenejši, kar je pri nas žal pogosto tudi najpomembnejše,« nam je na primer povedal direktor podjetja Carglass Peter Vipavc. Težave, ki se pojavljajo glede materiala, so poleg slabih stekel povezane tudi s slabimi in poceni lepili. Nekateri uporabljajo tudi takšna, ki jim je potekel rok uporabe, ali steklo celo prilepijo s silikonskim kitom, ki se uporablja za tesnjenje kopalnih kadi v kopalnici in sploh ni lepilo.
Slaba stekla, slabo vgrajena ali kombinacija obojega, naš avto spremenijo v tempirano bombo. Ko pride do nesreče, bi lahko namreč po Vipavčevih besedah veliko hudih poškodb in celo smrtnih žrtev pripisali ravno slabim in slabo nameščenim vetrobranskim steklom. Statistično je to sicer težko zabeležiti, a si oči ne gre zatiskati. »V 18. stoletju tudi ni nihče umrl za rakom, ker ga pač niso diagnosticirali. Tudi pri poškodbah in smrtnih žrtvah v prometu se nihče ne vpraša, koliko je tega zaradi napačne montaže stekel. Ko sem sam govoril s policistom, ki je videl že ogromno nesreč, in ga vprašal, kolikokrat je pri njih opazil, da je vetrobransko steklo odletelo iz okvira, mi je odvrnil, da velikokrat. Pa ne bi smelo niti enkrat! Če je steklo pravilno nameščeno, se ne zgodi, da kar celo odleti! Če se to zgodi, to lahko pomeni samo eno – da ni bilo pravilno nameščeno. Takrat tudi zračne blazine ne odigrajo svoje vloge,« recept za tragedijo razkrije Vipavc. Še na nekaj je treba opozoriti – na menjavo stekel pri novejših vozilih z naprednimi pripomočki, ki imajo kamere in senzorje nameščene za vetrobranskim steklom. Pri takšnih avtomobilih je namreč pri zamenjavi nujna kalibracija, saj lahko drugače sistem odpove v ključnem trenutku. A izvajajo jo le redki...
Policist vas lahko tudi oglobi
Zamenjava stekla je potrebna zaradi različnih vzrokov, sploh pozimi, ko ceste zaradi poledice in snega večkrat posipajo, a se pogosto zgodi, da nam jo zagode kakšen kamenček, ki ga ob stiku s pnevmatiko katapultira v naše vetrobransko steklo in ga poškoduje. A ker so poškodbe v takšnih primerih večinoma majhne, večkrat zadostuje že popravilo stekla. »Poznamo dve vrsti poškodb, ki ju je mogoče popraviti. Prve so v obliki pajkove mreže, to se pravi več razvejanih razpokic, druge pa so tiste v obliki ene črtice, v obliki nohta. Seveda je popravilo odvisno tudi od velikosti poškodbe. Največja, ki jo je še mogoče lepo popraviti, je lahko velika kot kovanec za dva evra. Pri večjih poškodbah je pač potrebna zamenjava,« nam je razložil Matej Majerle iz podjetja TCT, ki stekla popravlja že več kot deset let, in dodal, da takšno popravilo stane okrog 30 evrov, kar je približno petkrat manj od cene novega stekla. »Je pa pri tem treba opozoriti, da pri popravilu vselej obstaja možnost, da šipa poči. Tekočina se namreč vliva pod pritiskom in tako kot lahko poči zob pri zobozdravniku, ko dela plombo, se enako lahko pripeti tudi nam,« še pravi Majerle in dodaja, da se, če je šipa lepo popravljena, mesta popravila praktično ne bi smelo opaziti.
Ker se kar 95 odstotkov malih poškodb vetrobranskega stekla širi naprej, z obiskom pri serviserju že ob najmanjši poškodbi ne smemo odlašati, čeprav bojazni, da bi šipo med vožnjo zaradi kakšne manjše razpoke kar razneslo, tako rekoč ni. »Vseeno vsaka poškodba na vozilu predstavlja potencialno nevarnost. Nevarnost manjših razpok se s časom in nihanjem temperature spremeni v nepopravljivo razpoko,« pravi tudi inštruktor varne vožnje pri AMZS Manuel Pungertnik. Navsezadnje – če se vozite s poškodovanim steklom, vas lahko doleti tudi denarna kazen. »Vozilo s počenim vetrobranskim steklom ni tehnično brezhibno, policist se glede na okoliščine prekrška odloči za ukrep, ki je lahko le opozorilo, izrek globe v višini 100 evrov, lahko pa vozilo tudi izloči in začasno odvzame registrske tablice, do oprave napak na vozilu,« so nam povedali na policiji.
