Ko sem mu pred dobrimi štirimi leti na salonu v Frankfurtu pred intervjujem segel v roko, nisem mogel mimo tega, da je brezhibno urejen in oblečen. Nič čudnega, ko pa se dnevno srečuje z ljudmi, ki so jim blagovne znamke prav tako zelo pomembne. Torsten Müller - Ötvös je namreč izvršni direktor podjetja Rolls-Royce Motor Cars, ki proizvaja najbolj luksuzne avtomobile na svetu. Velja za izjemnega poslovneža, ki je uspešno izpeljal projekt obuditve znamke Mini, in česar koli se dotakne, se spremeni v zlato.
Uživa, ko se sprošča v naravi
Ko je leta 2010 prišel na čelo znamke, ta ni sodila med hitro rastoče. Še več: prodali so 17 odstotkov manj vozil kot leto poprej in se ustavili pri številki 1002. Kar je sledilo, je bila zgodba o uspehu, zaradi katere so v tovarno v Goodwoodu vložili 10 milijonov evrov in povečali proizvodne zmogljivosti, lanskoletna prodaja 3785 RR pa je bila druga največja v 112-letni zgodovini podjetja. Mnogi bi sicer dejali, da se avtomobili z izhodiščno ceno 250.000 evrov, kolikor stane model ghost (povprečna cena prodanega je 411.000 evrov), prodajajo sami od sebe, saj bogati postajajo vse bogatejši, a je to daleč od resnice. »Naš posel ni lahek. Je pa res, da se luksuzni avtomobili razlikujejo od običajnih in ko se pogovarjamo s kupci in jih vprašamo, za kateri avto bi se odločili namesto našega, redko slišimo za drugo znamko. Veste, kakšni so njihovi odgovori? Če ne bi izbral rolls-roycea, bi si kupil zimsko domovanje v švicarskih Alpah, mogoče helikopter ali pa ženi podaril dragocen kos nakita. Torej zanje na štirih kolesih obstaja zgolj rolls-royce,« pojasnjuje 55-letni ljubitelj ur. Na levi roki tako nosi dragoceno patek philippe, za katero je odštel več, kot večina odšteje za avto.
Seveda tudi sam vozi prestižneža, model ghost. Ker sodi med bolje plačane menedžerje, bi si ga lahko tudi sam kupil, a bi tako po lastnih besedah ravnal egoistično, saj ima družino. Denar pa raja zapravlja za številne konjičke, med katerimi so jadranje, muharjenje in potovanja. Uživa, ko je v naravi, daleč stran od vseh tehnologij. »Sproščam se, ko jadram v Grčiji, kjer je morje mirno in dovolj vetra,« zaupa izbiro Grčije za vsakoletni cilj, podobno zaljubljen je v ZDA zavoljo njihove raznolikosti in v Kitajsko, ki jo je spoznaval na službenih poteh. Kitajski trg je namreč za znamko RR drugi najpomembnejši. »Začudilo me je, koliko Kitajcev, ki so stari okoli 30 let, je premožnih in že vozijo rolls-roycea. Vsakič me navduši tudi lepota dežele.«
Luksuzne znamke ni mogoče zgraditi čez noč. Pomembni so kakovost, pristnost, dediščina in pedigre, da ima znamka dodano vrednost. Vsi rolls-roycei jo imajo, saj so tako unikatni, kot je unikaten človekov prstni odtis. Želje premožnih so tako individualne, kot so ti ljudje že sami po sebi nekaj posebnega. »Ko se odločijo za nakup, se potrudijo, da resnično ustreza njihovim željam. Vse, kar premore človeška domišljija, lahko tudi uresničimo; že samo barv je na voljo več kot 40.000. Pred časom si je nekdo zaželel, da bi njegov avto spominjal na sivko, našim inženirjem in kemikom pa ni preostalo drugega, kot da najdejo ustrezno kombinacijo. Na koncu je bil kupec več kot zadovoljen.«
Rolls-royce je naložba, ki veliko stane, ljudje pa si želijo, da bo avto vrednost ohranjal še vrsto let. Ko pogledamo vse v zgodovini podjetja izdelane avtomobile, ugotovimo, da jih je 70 odstotkov še vedno na cesti. Kupci so seveda vsi po vrsti premožni, tako glasbene kot filmske zvezde, uspešni politiki in poslovneži, tudi kralji in plemiči. Velja pa, da imajo v povprečju 20 milijonov dolarjev letnega zaslužka, med njimi je tudi vse več žensk. »Ženske kupijo že 15 odstotkov naših avtomobilov, predvsem kupejev in kabrioletov, ki jih vozijo same. Na svetu je veliko žensk, ki so premožne, in to ne samo po zaslugi bogatih mož.«
Na koncu dneva največ šteje uspeh
Rolls-Royce vsi poznajo, saj je luksuzna znamka številka ena in sinonim za odličnost. Izdelava vozila traja od štiri do sedem mesecev, odvisno od kupčevih želja. Že samo zato, da je les res dobro posušen, da ga lahko vgradijo in začno polirati, potrebujejo en mesec. Za vse to pa so v tovarni odgovorne pridne in natančne roke usposobljenih delavcev, saj premorejo le dva robota. To, da je Müller-Ötvös Nemec na čelu angleškega podjetja, ga ne moti: »Veste, sodelavci in teh je 90 odstotkov z Otoka, se zavedajo, da glede na bogato poslovno zgodovino nisem človek revolucije. So pa Angleži korektni in pravijo, da na koncu dneva največ šteje uspeh. Seveda jim moraš pokazati, da ceniš njihovo zgodovino. In mislim, da sem to počel in počnem še danes. S poštenim poslovnim odnosom je mogoče preskočiti na prvi pogled še tako visoko oviro.«
