Denar, ki je bil v letošnjem proračunu namenjen protipoplavni zaščiti Brežic, bodo na ministrstvu za okolje in prostor porabili za izplačilo plač zaposlenim na ministrstvu in v organih v njegovi sestavi. Vlada je na četrtkovi seji namreč ugodila ministrstvu, ki je predlagalo prerazporeditev pravic porabe šestih milijonov evrov iz finančnega načrta za gradnjo infrastrukture za hidroelektrarno (HE) Brežice.
Brežiški župan Ivan Molan, ki o tej nepričakovani potezi včeraj še ni bil obveščen, je izrazil bojazen, da to pomeni nadaljnje zavlačevanje postopkov izgradnje brežiške elektrarne in s tem protipoplavne zaščite najbolj ogroženih naselij v bližini: »Če zadeva drži, gre lahko za resno grožnjo za poplavno varnost, kajti v uredbi piše, da mora biti protipoplavna zaščita dokončana hkrati z izgradnjo elektrarne.«
Dodatno zaostajanje predstavljalo nove težave
Vrednost izgradnje celotne infrastrukture za HE Brežice, za gradnjo katere je zadolženo javno podjetje Infra, znaša 156 milijonov, pri čemer vrednost gradnje samega akumulacijskega bazena ocenjujejo na 84 milijonov evrov. Vladi je do konca lanskega leta uspelo zagotoviti nekaj več kot 30 milijonov evrov, medtem ko pot do preostale potrebne vsote še išče. Direktor Infre Vojko Sotošek s četrtkovim sklepom vlade včeraj še ni bil seznanjen in ga ni mogel komentirati. Za glavnega izvajalca del je bila lani izbrana družba Riko iz Ribnice.
Akumulacijski bazen bi moral biti letos zgrajen do te faze, da bi ga bilo jeseni mogoče napolniti in opraviti prvo poskusno vrtenje elektrarniških turbin. Ker so obstoječi časovni roki usklajeni s načrtovanim remontom krške jedrske elektrarne oktobra letos, bi vsako dodatno zaostajanje predstavljalo nove težave, saj bi brežiška elektrarna utegnila letos ostati na suhem. Vsako leto neobratovanja elektrarne družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi sicer prinese približno 7,2 milijona evrov škode.
Ker je od dokončanja spodnjesavske verige hidroelektrarn odvisna tudi varnost naselij Krška vas, Velike Malence, Mihalovec, Loče in Rigonce pred poplavami, ki tam pustošijo domala vsako leto, je lokalno prebivalstvo zelo občutljivo za vsakršne odločitve vlade, ki podaljšujejo rok za izgradnjo elektrarn. Ta je bil sprva določen za leto 2015, danes pa že za 2020.
Na ministrstvu pomirjajo
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da omenjena prerazporeditev šestih milijonov evrov ne bo negativno vplivala na izvrševanje načrta izgradnje infrastrukture. Kot so zapisali v odgovoru na naše vprašanje, so na dopisni seji vlade včeraj sprejeli odlok o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2016, iz katerega bodo infrastrukturi HE Brežice zagotovili osem milijonov evrov, kar je dva milijona več od odvzetih. »S temi ukrepi MOP in Vlada RS izpolnjujeta napovedi, da bosta v letu 2016 izvajala aktivnosti, ki omogočajo zagotavljanje potrebnih sredstev glede na terminske načrte gradnje,« so še zapisali v odgovoru.
Predsednik lokalne komisije za spremljanje gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi Niko Galeša je izjavo ministrstva komentiral z nekoliko sarkastičnim stavkom: »Da so denar vzeli, je gotovo, da ga bodo vrnili, pa še ni povsem gotovo, in to mi ni všeč.« Po njegovem ni še nobenega jamstva, da bo denar iz podnebnega sklada do februarja, ko naj bi bilo vračilo izvedeno, zares zagotovljen. Galešev odbor se bo sicer na redni seji sestal že v ponedeljek. »Na vlado bomo pritisnili, da 31,8 milijona evrov za gradnjo infrastrukture zagotovi takoj, preostalih 52 milijonov pa do konca aprila. V nasprotnem primeru bo bazen letos težko zgraditi,« je še dodal Galeša.
