Trije pravosodni policisti so iz pripora na Povšetovi na zatožno klop ljubljanskega sodišča prvič privedli 44-letnega Sama Tadina, ki se je lanskega 4. julija na Ižanski cesti v Ljubljani načrtno z vso silo zaletel v policijski avto. »Priznam,« je kratko in tiho odgovoril obtoženi, ko so ga vprašali, ali priznava umor 33-letnega policista Igorja Mauserja in poskus umora njegovega kolega, 26-letnega Kristjana Čoža. Tožilka Petra Vugrinec je zanj zahtevala najvišjo možno, 30-letno zaporno kazen, medtem ko je zagovornik Bojan Župevec sodnico Aljo Kratovac prosil, naj bo milostna. Sodba bo znana v ponedeljek.
Zaseda
Najprej je kazalo, da ne gre za kaj drugega kot »običajno« tragično prometno nesrečo: Tadin, voznik opla astre, naj bi iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in trčil v policijsko škodo octavio. Policist Mauser je mrtev obležal v razbiti pločevini, njegov kolega Čož se je iz vozila rešil sam. Potem pa se je izkazalo, da je voznik opla ista oseba, ki je malo pred tem telefonirala na policijo, češ da se na Igu, na domu njegove nekdanje partnerice, dogaja nasilje v družini in da se bo »zgodil masaker«. In takrat so preiskovalci doumeli peklenski načrt: s sporočilom o masakru je Tadin zgolj zvabil policijske patrulje proti Igu in se nato z avtomobilom, ki ga je najel dan prej, zaletel v prvo, ki je hitela na pomoč. Policiste je čakal v zasedi, da bi imel boljši nadzor nad situacijo, pa si je pomagal z daljnogledom, ki ga je kupil pol ure prej. Ko je zagledal policijski avto, je hitro speljal, avtomobilu, ki je pripeljal za njim, pa preprečil, da bi ga prehitel. Zelo verjetno ni želel soditi le policistoma, ampak tudi samemu sebi, saj ni bil pripet z varnostnim pasom. V nesreči je bil hudo poškodovan. Približno tri tedne je bil v komi in tudi potem ga zaradi slabega zdravstvenega stanja niso mogli takoj zaslišati. Dva meseca po tragediji so ga iz bolnišnice vendarle preselili v pripor, od tam pa vozili v rehabilitacijski center Soča. Danes je imel s seboj bergle, ampak v sodni dvorani je, sicer okorno, večinoma hodil brez njih. Sodnici je povedal, da občasno potrebuje zdravniško pomoč in da rehabilitacija še ni končana.
Brezobzirno maščevanje
Krvnikovo dejanje ni bilo usmerjeno proti Mauserju in Čožu osebno, saj ju sploh ni poznal. Po tožilkinih besedah se je premišljeno, načrtno in brezobzirno hotel maščevati policistom nasploh, in to zato, ker so mu nekaj dni pred tem izrekli prepoved približevanja nekdanji partnerici. Do nje je bil tiste dni dvakrat nasilen, in sicer 27. junija in 2. julija, ko se je je lotil celo z nožem. Tudi prej je imel v zvezi z njo več nasilnih »epizod«, ob neki priložnosti je napadel tudi njenega nekdanjega moža, razbijal predmete in podobno. Vugrinčeva je povedala, da je bil že ob teh izgredih do policistov nesramen in aroganten.
Še nikoli kaznovani Tadin je bil redkobeseden, sodnica in odvetnik sta morala besede vleči iz njega. Povedal je, da mu je žal, da bi rad primerno kazen in da je šele pozneje dojel, kaj je storil. Na zagovornikovo vprašanje, kakšne ima želje za čas, ko pride na prostost, je odvrnil, da si želi dobiti službo in stanovanje. Vsekakor bo do takrat preteklo še veliko vode. Za Mauserjev umor je namreč tožilka predlagala 25 let zapora, za poskus umora Čoža pa 15. Enotna kazen: 30 let. »Priznal je in obžaluje. Zaveda se, kaj je naredil in prevzema odgovornost. Ni bistveno zapiranje ljudi, ampak socializacija, zato lepo prosim za čim nižjo možno kazen,« se je odzval zagovornik in opozoril na to, koliko bo Tadin star, ko bo prišel izza rešetk, če ga bodo res obsodili na 30 let. Kot vedno je imel pred razsodbo zadnjo besedo obtoženi. »Obžalujem dejanje. To bi bilo vse. To je to...« je izjavil.
