»Plača je zelo stimulativna, življenjski standard v Sloveniji prav tako, delovni pogoji pa vrhunski. Imamo najnovejše naprave, skoraj neomejen proračun za raziskave, vse, kar si lahko znanstvenik želi na začetku kariere,« je s svojo prostodušno izjavo ob odpiranju novih laboratorijev Lekove Biofarmacevtike v Mengšu verjetno marsikoga kar malo presenetil mladi raziskovalec dr. Boris Brus.
»Po končanem doktoratu, ki sem ga opravil na fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sem bil v veliki dilemi, ali naj se zaposlim doma ali v tujini. Med doktorskim študijem sem namreč izkusil na različnih izobraževanjih in raziskovalni izmenjavi, kaj pomeni živeti v tujini. Na stran zaposlitve v Sloveniji so tehtnico nagnili res dober življenjski standard in vrhunski delovni pogoji,« je še razložil mladi raziskovalec iz Polzele, ki zdaj živi v Ljubljani, v Mengšu pa se je zaposlil lani.
»Ko se kot farmacevt odločiš za zaposlitev v Sloveniji, ni treba veliko razmišljati. Bodisi ostaneš v akademskem svetu ali pa se zaposliš v eni izmed obeh velikih farmacevtskih družb,« pravi in doda, da ne more odgovoriti na vprašanje, kdo se je za koga potegoval – ali zaposlovalci zanj ali on za službo. Meni pa, da je že morala biti odločitev in želja obojestranska. Kot še pravi, je prvi kontakt z zaposlovalcem navezal po tekmovanju regijskega BioCampa, ki ga Lek vsako leto organizira za dodiplomske in podiplomske študente iz Slovenije in tujine. Pred dvema letoma si je na kampu delil zmago s študentom iz Srbije, ki je tudi že zaposlen v Leku, še pove in nadaljuje, da se je ob zaposlitvi dobro zavedal, da so v tujini plače lahko višje, a si lahko pri nas tudi z manjšo privoščiš najmanj enak standard, poleg tega pa nisi cel dan v službi kot v tujini.
Včasih se je treba odklopiti
»Meni osebno so prosti popoldnevi zelo pomembni, saj me ne zanima le znanost, marveč tudi šport in sem navsezadnje polprofesionalno igral odbojko,« sproščeno pove dr. Brus in pojasni, da imajo različne hobije, ki niso povezani z raziskovalnim delom, tudi kolegi, ki se morajo prav tako znati odklopiti od svojega dela. »Ko delaš, moraš biti spočit, moraš imeti motivacijo in imeti ideje. Če je glava polna, to ne gre,« je jasen mladi doktor, ki mu zelo ustreza fleksibilen delovni čas. »V službo lahko prideš zelo zgodaj ali delaš do poznih ur, odvisno od bioritma, razpoloženja in motivacije. Kakšen je moj klasičen delovni dan, tudi težko opišem, saj je vsak dan nov izziv, ki ga je treba rešiti, ni rutine,« pojasni Boris Brus, ki mu je všeč tudi to, da mu podjetje omogoča izmenjave in dnevne povezave s strokovnjaki po svetu. Morda bo v prihodnosti razmislil tudi o tem, da bi se vendarle preizkusil še v kateri drugi Novartisovi bazi, katere član je tudi Lek.
Široko odprta karierna vrata
Podobnega mnenja je tudi mlada raziskovalka analitičarka dr. Bojana Mirković iz Ljubljane, ki se je v novih laboratorijih Biofarmacevtike Mengeš prav tako zaposlila lani, doktorski študij pa je končala v Dublinu na Irskem. Kot pravi, je bila povsod po svetu, kjer se je doslej izobraževala, pahnjena v vodo in morala sama splavati, kakor je vedela in znala. Preprosto dobiš projekt, ki ga moraš rešiti čisto sam. Na Irskem denimo je tako opravljala raziskave na področju cistične fibroze in bila s projektom zaposlena cele dneve. V Mengšu pa je imela že pri uvajanju zagotovljeno zelo strokovno pomoč, predvsem pa ima ves čas na široko odprta vrata tudi za strokovno in karierno napredovanje, tudi v podružnicah Sandoza v Avstriji in Švici. S plačo, ki povsem ustreza slovenskim razmeram, je zadovoljna, tudi s kakovostjo življenja v prostem času, ki je neprimerljivo boljša, kot je izkusila v tujini.
V Leku, članu skupine Sandoz, so v zadnjih štirih letih ustvarili 1100 novih delovnih mest, od tega 348 lani, ko so leto sklenili z več kot 3350 zaposlenimi, med katerimi jih ima več kot 47 odstotkov visokošolsko izobrazbo, našteva direktorica Korporativnega komuniciranja Katarina Klemenc. Z mladimi strokovnjaki so pogosto navezali stik že v času njihovega študija bodisi doma ali v tujini, med drugim tudi po že omenjenem kampu. Letos so si omislili tudi biokarierni zajtrk in nanj povabili slovenske strokovnjake z dokončanim magisterijem ali doktoratom s farmacevtskega, kemijskega ali biotehnološkega področja v tujini oziroma z delovnimi izkušnjami na primerljivem področju v tujini, in jih povabili, da se vrnejo v Slovenijo. Obisk je bil presenetljivo visok, saj se je zajtrka udeležilo 90 strokovnjakov naravoslovnih znanosti z izkušnjami v tujini. »Pričakujemo, da jih bomo vsaj deset od teh kmalu tudi zaposlili,« napoveduje Katarina Klemenc.
