Tako so borzni indeksi še zmeraj na preprodanih področjih. Toda očitno kapitulacija na trgu še ni bila zadosti velika, da bi spodbudila nakupe dolgoročnih vlagateljev, trg pa še vedno krojijo odlivi iz delniških skladov in prodajalci na kratko. V ZDA se indeks SP500 že nekaj dni premika z veliko dnevno volatilnostjo malo pod nivojem 1900 točk. Sodeč po večini videnih primerov v pretekli zgodovini bi moral zdaj zdaj slediti vsaj močan tehnični odboj, ki bi trajal teden ali več tednov. Tudi borzni indeksi v Evropi so v stanju preprodanosti in v pričakovanju odboja.
Znižanje napovedi za svetovno rast v letu 2016 s strani IMF s pričakovanih 3,6 odstotka na 3,4 odstotka je samo potrdila, da ekonomska aktivnost v državah v razvoju (70 odstotkov svetovne rasti) pada že peto leto zapored, pri čemer smo v razvitih državah v tem času imeli blago do zmerno okrevanje. Pri tem na svetovno ekonomsko aktivnost še zmeraj vpliva nadaljnje upočasnjevanje Kitajske s počasnim spreminjanjem iz proizvodno in investicijsko usmerjenega gospodarstva v potrošniško in storitveno gospodarstvo. Občutno se je zmanjšala globalna trgovina z manjšim uvozom pri številnih državah v razvoju, ki imajo problem zaradi velike odvisnosti svojega izvoza od cene surovin.
Kot kaže, je FED z dvigom obrestne mere v letu 2015 malo zamudil in bi moral začeti dvigovati obrestno mero nekaj mesecev prej. Z nameravanim dvigovanjem šele decembra pa je ukrep praktično izzvenel in prišel v nepravem času. Medtem ko druge centralne banke še naprej napovedujejo dodatne stimuluse (ECB, BoJ…), je FED v precepu, kako utemeljiti nameravana povišanja obrestne mere v tekočem letu. ECB je še naprej osredotočena, da z nizko obrestno mero spodbudi inflacijo na okoli dva odstotka. Glede na še zmeraj padajoče cene v EU bo ECB še kar nekaj časa morala spodbujati ekonomijo z odkupi obveznic na trgu in injiciranjem svežega denarja.
V ZDA pa nasprotna aktivnost FED posledično pomeni krepitev ameriškega dolarja v primerjavi z drugimi valutami in prinaša negativen učinek na poslovanje ameriških podjetij izvoznikov. Temu smo bili priča tudi pri nedavno objavljenih poslovnih rezultatih Appla, kjer je tečaj dolarja rasti prihodkov pobral šest odstotnih točk. Podobno občutijo tudi druga ameriška podjetja, pretežno izvozniki, iz IT-panoge, ki so odvisna od trgov v razvoju. Medtem pa tista ameriška podjetja, ki so večinoma prisotna samo na lokalnem trgu v ZDA, objavljajo večinoma solidne poslovne rezultate za zadnje četrtletje. Še posebej to velja za podjetja iz panoge osnovnih potrošnih dobrin, kjer podjetja kljub višjim vrednotenjem v teh nemirnih časih ostajajo pravi balzam za vlagatelje.
