Med letoma 2010 in 2014 je na delo v tujino iz Slovenije odšlo 661 medicinskih sester. Po podatkih EU-baze regularnih poklicev jim sledijo zdravniki, ki jih je v istem obdobju v tujino šlo delat 154.
Medicinske sestre, fizioterapevti, farmacevti, nepremičninski agenti in gorski vodniki lahko z novo evropsko poklicno izkaznico lažje prehajajo na tuje trge delovne sile v državah članicah EU. Evropska komisija je poklicne izkaznice, ki so elektronska potrdila, najprej sprejela za poklice, ki imajo največ potenciala za mobilnost, njihova izobrazba pa je regulirana v velikem delu držav članic. Svojo mednarodno priznano izkaznico imajo sicer tudi že inženirji.
Z izkaznico do manj birokracije
Kandidati z omenjenimi poklici, ki iščejo začasno ali stalno karierno priložnost v tujini, lahko evropsko poklicno izkaznico pridobijo na podlagi vseevropskega elektronskega postopka za priznavanje kvalifikacij, ki ga lahko opravijo na spletni strani Tvoja Evropa, natančneje na podstrani http://bit.ly/1KufwJs. Zavod za zaposlovanje, ki sicer objavlja tudi oglase za delo v tujini, predvsem za medicinske sestre v Avstriji ali Nemčiji, bo namreč kandidate o obstoju elektronskega potrdila o poklicnih kvalifikacijah le obveščal, ne bo pa jim ga mogel izdati, pojasnjujejo.
Prav tako niti na zavodu niti na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne znajo (na)povedati, kako bo nova evropska poklicna izkaznica lahko prispevala k mobilnosti Slovencev, razen da poenostavlja birokratski postopek.
Adecco: Slovenci nismo mobilen narod
Imajo pa zato več vpogleda v evropski trg dela kadrovske agencije z razvejano mrežo po Evropi in svetu. V Adeccu tako ocenjujejo, da Slovenija zaradi svoje majhnosti ni država, ki bi lahko pomembno prispevala k mobilnosti medicinskih sester, farmacevtov ali fizioterapevtov, četudi so ti v tujini zelo iskani. In pri tem ne gre samo za poklice, ki se lahko po novem verificirajo s poklicno izkaznico, ampak tudi za inženirje in tehnike ter kvalificirane delavce, kot so električarji, ključavničarji, mehaniki in podobno. Nimamo namreč dovolj velikega števila iskalcev dela s tako dobro izobrazbo, predvsem pa veščinami, s katerimi bi lahko zapolnili potrebe v drugih državah, ocenjujejo v Adeccu.
»Poleg tega je odločitev za delo v tujini zelo osebna in nanjo vpliva veliko dejavnikov, od jezikovne ovire, socialne vključenosti in pogojev za delo do same primerjave med pogoji doma in v tujini. Vse to dodatno zmanjšuje število strokovnjakov, ki se odločijo za selitev v tujino,« dodajajo Adeccovi svetovalci in s tem razblinjajo občutek, da Slovenci množično bežijo v tujino. Po njihovem mnenju gredo torej tja povečini le takšni, ki so že doma vajeni delati oziroma živeti v težkih razmerah in jim zato odhod v tujino ne pomeni odhoda iz območja udobja.
A bo neskladje med potrebami delodajalcev in znanjem kandidatov kljub visoki brezposelnosti po vsem svetu v prihodnje med državami sprožilo še večji boj za najboljše kadre. To pa bo neizogibno vplivalo tudi na Slovenijo, so prepričani v Adeccu, saj bo država morala sprejeti strategijo, s katero bo postala privlačna za najboljše kadre – da ne bodo ti odšli v tujino in da bo ohranila konkurenčnost na globalnem trgu.
