Napovedi, da se bodo v Sloveniji kot eni od zadnjih evropskih držav sprostile cene naftnih derivatov, se za zdaj ne bodo uresničile. Oziroma se bodo uresničile le deloma. Po zadnjem predlogu naj bi se namreč sprostile le cene dveh, manj prodajanih vrst goriva: 100-oktanskega bencina in kurilnega olja.
Vprašanje, ki se zastavlja, je, zakaj namerava država ohraniti nadzor nad najbolj prodajanima vrstama goriva – 95-oktanskim motornim bencinom in dizlom. Po ocenah ministrstva za finance bi popolna sprostitev cen lahko pomembno vplivala na znižanje količin prodanih naftnih derivatov in s tem znižanje javnofinančnih prihodkov, ki se stekajo v proračun iz trošarin in drugih dajatev na goriva. V primeru sprostitve cen vseh naftnih derivatov naj bi učinek na proračun po neuradnih informacijah, ki jih na ministrstvu pod vodstvomDušana Mramorja niso komentirali, znašal okoli 20 milijonov evrov, medtem ko naj bi bile številke po prvotnih izračunih še bistveno višje.
Le redki točijo 100-oktanski bencin
Kot je razvidno iz obrazložitve uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, o kateri bo vlada predvidoma odločala prihodnji teden, bo načrtovana liberalizacija cen 98- in 100-oktanskega bencina vplivala na izpad javnofinančnih prihodkov sicer le v višini 300.000 evrov. Do takšnega sklepa je ministrstvo za finance prišlo, ker bodo cene 95-oktanskega motornega bencina, ki predstavljajo nadomestek 100-oktanskemu, še naprej regulirane. Delež prodanih količin 100-oktanskega bencina v celotni količini naftnih derivatov (bencin 95, bencin 100, dizel in kurilno olje), od katerih je bila obračunana trošarina, je sicer izredno nizek. Po pojasnilih ministrstva za finance je od januarja do novembra lani znašal 2,1 odstotka, pri kurilnem olju pa 10,1 odstotka.
Koliko se bodo spremenile cene kurilnega olja?
Po drugi strani pa z liberalizacijo cen kurilnega olja ni pričakovati zaznavnih finančnih učinkov na proračun. Zaradi dokaj konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih konkurentov v panogo se končna cena za potrošnike, vključno z dostavo kurilnega olja na dom, ne bo bistveno spremenila. Tudi sicer se delež prodanega kurilnega olja med vsemi energenti v zadnjih letih znižuje. Po podatkih statističnega urada je leta 2011 poraba kurilnega olja gospodinjstev med vsemi energenti zavzemala 19-odstotni delež, leta 2014 pa le še 12-odstotnega (predvsem zaradi tople zime je bila poraba energije v letu 2014 za 14 odstotkov nižja kot leto pred tem). V strukturi prodaje izdelkov iz nafte Skupine Petrol je kurilno olje predlani prestavljalo manj kot 15 odstotkov. Delež prodaje kurilnega olja se že nekaj let vztrajno znižuje na račun prodaje drugih energentov, predvsem iz skupine obnovljivih virov energije (peleti, drva, biomasa, daljinsko ogrevanje, tudi elektrika, plin…), so pojasnili v največjem slovenskem naftnem trgovcu.
Za liberalizacijo cen naftnih derivatov se med drugimi že dalj časa zavzemajo trgovci naftnih derivatov. V Petrolu predlog nove uredbe, ki predvideva delno liberalizacijo cen naftnih derivatov, pozdravljajo. »Razumemo jo kot prvi korak pri prehodu v popolno prosto oblikovanje cen naftnih derivatov, tako kot to velja na ostalih konkurenčnih trgih držav EU in večini trgov v regiji.« Toda pri tem se zastavlja vprašanje, kdaj bodo cene najbolj prodajanega 95-oktanskega motornega bencina in dizla sploh sproščene. Poleg vseh držav EU so cene izdelkov iz naftnih derivatov deregulirale tudi že nekatere države nekdanje Jugoslavije.
Pred popolno liberalizacijo smiselno povečati konkurenco
Pred celotno liberalizacijo trga naftnih derivatov bi morala država poskrbeti tudi za večjo konkurenčnost, je opozoril poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. To bi lahko storila z zvišanjem reguliranih marž, kar bi marsikatero v svetu poznano naftno družbo po vsej verjetnosti spodbudilo za vstop v Slovenijo. Za predstavo, za oba bencina marža znaša slabih devet centov na liter, v nekaterih okoliških državah pa dosega tudi po 15 centov. Obstaja še več drugih manjših neustreznosti, ki otežujejo, da bi na trgu naftnih derivatov vzpostavili primerno konkurenco, tujim družbam pa omogočili enostavnejše odpiranje novih bencinskih servisov. Da je na slovenskih avtocestah v največji meri prisoten Petrol, ni naključje. Pomenljiv je tudi podatek, da ima lastnik trgovske verige Hofer ob svojih prodajalnah v sosednji Avstriji okrog 400 bencinskih servisov, v Sloveniji pa le osem.
Po pojasnilih ministrstva za finance pri vodenju trošarinske politike vlada upošteva tako cilje ekonomske politike, gospodarsko situacijo, okoljsko politiko, konkurenčnost s sosednjimi državami, predvsem pa je pomemben proračunski vidik. Zato stalno spremljajo razmere na trgu in pripravljajo ukrepe na področju trošarin tako, da v največji možni meri zadostijo vsem ciljem in vidikom politike. Višina trošarine je rezultat premisleka o ustreznem uravnoteženju med temi dejavniki. »Če se bo vlada odločila, da se z novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov sprostijo nekateri naftni derivati, bo vpliv trošarinske politike na oblikovanje končne drobnoprodajne cene naftnega derivata manjši. V tem primeru bo končna cena, ki se bo oblikovala na prodajnem mestu trgovca naftnih derivatov, predvsem odvisna od višine marže,« so dodali na finančnem ministrstvu.
Sebastjan Morozov
