Potem ko so v podjetju Snaga že drugo leto zapored uporabnikom znižali znesek na decembrski položnici za odvoz odpadkov, imajo ob koncu meseca znova razlog za trepljanje po ramenih. Primerjalna analiza evropske komisije je namreč pokazala, da ima Ljubljana med glavnimi mesti držav članic Evropske unije najboljši sistem ravnanja z odpadki in najvišji delež ločeno zbranih odpadkov. Direktor Janko Kramžar bo zato jutri v Bruslju med ključnimi govorci na konferenci o ločenem zbiranju odpadkov v kontekstu krožnega gospodarstva.
»Sami postajamo zgled, ki smo ga nekoč iskali zunaj, v naši okolici. Dunaj je denimo na tej lestvici za Ljubljano,« je ponosen direktor, ki želi z jutrišnjo predstavitvijo ovreči pomisleke, da zbiranje ločenih odpadkov v velikih mestih ni smiselno, in razširiti dobro prakso tudi drugam. Prav tako si bodo v prihodnje prizadevali za širjenje mreže Zero Waste Europe. Ljubljana bo kot prva (in edina) prestolnica, ki se je zavezala doseči nič odpadkov, aprila tudi gostila letno konferenco te evropske mreže.
Ostanki hrane domov, ne v smeti
Lani je delež ločeno zbranih odpadkov znašal 65 odstotkov, v letošnjem letu pa so si, kot je napovedal Kramžar, zadali to številko dvigniti na 80 odstotkov: »To je višje od zahtev evropskih dokumentov, ampak verjamemo, da je to možno doseči.« Seveda pa ne bo šlo samo z ločenim zbiranjem odpadkov in njihovo predelavo, zato se Snaga vedno bolj obrača tudi k odgovornemu potrošništvu in preprečevanju nastajanja novih odpadkov.
Resneje so začeli lani z obsežno kampanjo osveščanja o velikih količinah hrane, ki konča v smeteh, ki naj bi že pokazala svoj učinek. Neuradni podatki kažejo, da se je količina zavržene hrane zmanjšala z 72 na 60 kilogramov na prebivalca, letos pa nameravajo v smeri zniževanja te številke še nadaljevati. »Skupaj z zavodom Turizem Ljubljana bomo nagovarjali gostince, da bodo prepoznali ta problem, ki ni samo okoljski, ampak tudi etični in finančni. Gost hrano plača, nato pa mora še gostinec plačati za odvoz bioloških odpadkov,« je izpostavila Nina Sankovič in dodala, da folije in vrečke niso ustrezna rešitev. V drugi fazi bodo zato razmislili še o primerni embalaži, ki bo ali čim bolj razgradljiva ali pa bo omogočala večkratno uporabo.
Embalažo prineseš s seboj
Med letošnjimi načrti podjetja, ki se je pri pripravi januarskega programa v infotočki zelene prestolnice Evrope še bolj povezala z nevladnim sektorjem, pa zagotovo najbolj izstopa vzpostavitev protiuteži klasičnim trgovskim središčem in principu 'kupi, porabi, zavrzi'. Skupaj s številnimi partnerji (najverjetneje v obliki zadruge) nameravajo še letos v središču mesta odpreti tako imenovano alternativno trgovsko središče, ki bo na enem mestu združevalo tri trajnostne potrošniške izkušnje. Prva bo trgovina brez embalaže, ki je v Sloveniji še ne poznamo. »Kupci bodo prinesli embalažo od doma, jo stehtali, dodali živila, še enkrat stehtali in plačali, kolikor so dejansko kupili. Bo pa v trgovini na voljo tudi embalaža za večkratno uporabo, bombažne vrečke, steklena posoda in podobno,« je predstavila Sankovičeva.
Na policah bodo zgolj izdelki iz lokalne pridelave in pravične trgovine, prav tako bodo le takšne izdelke stregli v večnamenski kavarni, ki bo pod isto streho. V njej bodo prirejali različne delavnice, dogodke in še naprej seznanjali s ponovno uporabo, pravično trgovino, recikliranjem in socialnim vključevanjem. In še tretji del projekta bo izposojevalnica stvari, v kateri bodo po principu knjižnične izposoje na voljo od orodja do gospodinjskih aparatov, tako kot v Knjižnici REČI v Savskem naselju.
Še preden uresničijo te načrte, pa nameravajo – da bodo res tudi sami zgled – v občinskih podjetjih uvesti najbolj trajnosten higienski papir na trgu, ki je izdelan iz zavrženih tetrapakov. »Tako bomo ustvarili krogotok zapiranja snovnih tokov oziroma izvajali krožno gospodarstvo v praksi,« pravijo.
