Le malo je globalnih televizijskih zvezd, ki bi se lahko kosale s slavo sira Davida Attenborougha. Njegova pojava in glas sta sinonim za dokumentarce o naravi, natančneje dokumentarce na BBC. In ti so vedno v vrhu najpomembnejših televizijskih dosežkov. Glas in prezenca Davida Attenborougha sta zaznamovala generacije televizijskih gledalcev. Britanci gospoda tako spoštujejo, da mu je kraljica podelila viteški naziv, poleg tega pa ga imajo za nacionalni zaklad. Če bi bilo mogoče, bi ga zaščitili kot kulturno dediščino na seznamu Unesca.
Pri 90 letih intervju z Obamo in serija o dinozavrih
Seveda, saj šest desetletij kroji svetovni pogled na naravo. Kdove koliko otrok je navdušil, da so postali biologi, zoologi, veterinarji, raziskovalci. Sir David Attenborough je edini človek, ki je dobil najvišje britanske nagrade za televizijo in film, bafto, in to tako za črno-bele, barvne, HD- in 3D-dosežke v televizijski produkciji.
Pred dobrim tednom dni je dopolnil devetdeset let. A to ne pomeni, da ne dela več. Nasprotno. Za svoj rojstni dan je posnel intervju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na temo varovanja okolja, za nameček pa še serijo o dinozavrih, natančneje o največjih do sedaj najdenih dinozavrskih kosteh v Patagoniji. Za božič so prav tako na BBC predvajali njegovo oddajo o Velikem koralnem grebenu. Zaradi tega si je dal legendarni televizijec zamenjati obe koleni in v intervjuju za Guardian je dejal: »Gledal sem svoje posnetke izpred desetih let in si ob tem mislil, le kdo je bil ta pohabljeni starec v džungli. Novi koleni sta spremenili moje življenje.« V večini oddaj se, medtem ko zalezuje živali, namreč plazi. Čeprav je verjetno eden najbolj legendarnih prizorov iz njegovih prirodoslovnih oddaj tisti, v katerem se orke igrajo s tjulnji. Ali pa jata rib iz serije oddaj Planet Zemlja. Toda niti ena od teh spektakularnih podob narave ne bi bila enaka, če ob njih ne bi bilo specifičnega glasu Davida Attenborougha.
Odobril je snemanje Montyja Pythona
Gospod se je BBC pridružil leta 1952 in mu ostal zvest vse življenje. Do tedaj je 25-letni David želel kariero v založništvu, a kot je priznal mnogo desetletij kasneje, se mu je zdela dolgočasna. Zato je kljub temu, da je moral preživljati mlado družino, odšel na BBC v nestalno službo. Na intervjuju za službo so ga sprejeli, a z opombo, da »ni za intervjuje pred kamero, ker ima prevelike zobe«. Zato je dve leti kot producent počel vse mogoče, od oddaj o kvačkanju do kvizov, dokler ni leta 1954 zamenjal nenadoma odsotnega voditelja oddaje Zoo Quest, ki je prikazovala lovljenje živali za britanske živalske vrtove. Kadar živalski vrt ni hotel ulovljene živali, sta jo za nekaj časa z ženo nastanila v svoj dom.
Toda ta oddaja še ni pomenila začetka njegove prirodoslovne kariere. Nekaj let je bil še direktor BBC 2, in čeprav je bila ravno v teh letih uvedena barvna televizija in je bil on tisti, ki je odobril snemanje oddaj Leteči cirkus Montyja Pythona, sedaj meni, da v letih direktorovanja ni storil ničesar spektakularnega. Leta 1973 se je vrnil k snemanju oddaj in leto dni kasneje je nastala legendarna dokumentarna serija Življenje na Zemlji, ki je za vedno spremenila televizijsko predstavitev narave, Davida Attenborougha pa posadila na kraljevski prestol televizijskih voditeljev dokumentarnih oddaj.
V svojih jubilejnih intervjujih obžaluje le to, da je zaradi dela zamudil odraščanje svojih otrok. Njegova najstrašnejša izkušnja je bila, ko ga je lovil nosorog, če pa bi moral izbrati, katera žival bi bil najraje, bi si izbral lenivca. Po njem se imenuje nekaj žužkov in cvetlic. Kot se za legendo spodobi.
