Senatorji Univerze v Ljubljani (UL) so se včeraj le opredelili do afere z dodatki, a ne povsem tako, kot je javno zahtevalo več kot 120 profesorjev in drugih zaposlenih na UL. O konkretni odgovornosti vodilnih za sporna dejanja niso razpravljali, tudi morebitnega odstopa rektorja ni omenil nihče. So pa z veliko večino pritrdili rektorjevemu predlogu, naj nekdanji in sedanji dekani nezakonito prejete dodatke vrnejo v celoti in ne le za zadnjih deset mesecev, kot to dopušča zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Senatorji so dekane še pozvali, naj poskrbijo, da vsi zaposleni čim prej vrnejo nezakoniti dodatek za stalno pripravljenost (za deset mesecev), in jim naložili, da o vračilu dodatkov poročajo na prihodnji seji senata.
Dekanov ni nihče opozoril...
Dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš je vztrajal, da je rektorjev predlog do dekanov krivičen: »V vseh letih izplačevanja dodatka me ni nihče nikoli opozoril, da je s tem kaj narobe. In vendar so zakonitost na univerzi preverjali razne inšpekcije, računsko sodišče in še kdo.« Po njegovem mnenju bi zato morale odgovarjati (tudi) te službe. A rektor je vztrajal: Dekani so sami odredili izplačevanje dodatka, zato so sami odgovorni za zakonitost. To, da se ne spoznajo na zakone, jih ne odvezuje odgovornosti.
Da je bilo izplačevanje dodatka pedagoškim, strokovnim, vodstvenim in administrativnim delavcem »protipravno in neetično«, je razsodila tudi komisija za etična vprašanja UL, a poudarila, da prenizki dohodki, ki da so daleč pod ravnijo primerljivih tujih univerz, ne upravičujejo »nelegalnega in nelegitimnega ravnanja vodstev nekaterih fakultet«. Predsednik komisije Zoran Grubič je temu dodal, da so bili člani komisije »jezni in ogorčeni«, še posebno, ker ta afera ni bila prva. A »medijev ne zanima, da so bili nepošteni le nekateri dekani, slaba luč pade na vse«, je dejal in dekane pozval, naj vsak pogleda, kaj še počne narobe.
Za Grubiča sicer ni dileme, kakšne so obveznosti zaposlenih na univerzi: »Vsak od nas mora biti pripravljen za svojo fakulteto kaj storiti tudi zunaj delovnega mesta in zunaj delovnega časa, ne da bi za to zahteval posebno plačilo.« Ob tem se je retorično vprašal, zakaj niso dekani izjemnega prizadevanja zaposlenih nagradili z dodatkom pri plači, ki bi bil pravno nesporen. In si odgovoril: ker sistem tega ne dopušča. Da je prav odsotnost možnosti za nagrajevanje ključni vzrok za afero, je menilo več senatorjev. Univerzo bi morali izločiti iz sistema javnih uslužbencev, je zato menil dekan fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič. Predstavnik študentov je od vodstva UL zahteval tudi odgovor na vprašanje, ali bo zaradi nezakonitega ravnanja sprožilo disciplinsko odgovornost. Ivan Svetlik mu je odgovoril, da poteka kazenskopravna preiskava. Zakaj bi ta ovirala disciplinske postopke, ni povedal.
Nič o dvojni morali Mramorja
Po mnenju predsednika visokošolskega sindikata na UL Gorazda Kovačiča je zahteva senata, naj dekani vrnejo ves dodatek, ustrezna. »A primerno bi bilo tudi, da bi k opravičilu pozval tiste posameznike z ekonomske fakultete, ki so se v zadnjih tednih sprenevedali. Ravno to je poleg dvojne morale varčevalnega ministra Mramorja dalo največji pospešek tej aferi in žal vrglo slabo luč na vse visoko šolstvo.«
Kovačič se strinja, da je iskanje obvodov za povečanje plač posledica prenizke umeščenosti profesorjev v javnem plačnem sistemu, ne soglaša pa s tistimi, ki zato predlagajo izstop visokega šolstva iz sistema. »Bojim se, da bi se plače številnih delavcev v tem primeru še znižale, povečale pa bi se notranje napetosti med skupinami zaposlenih in med fakultetami in vse skupaj bi pospešeno vodilo v privatizacijo tržno uspešnih segmentov visokega šolstva.«
