Bilo bi precejšnje presenečenje, če novomeški mestni svetniki na jutrišnji seji ne bi podali soglasja k novi pogodbi med občino in Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS), s katero obe strani zapirata večletno odprto vprašanje v zvezi z evropskim prvenstvom v košarki leta 2013. Po dveh pogodbah, sklenjenih leta 2011, bi morala novomeška občina plačati 600.000 evrov kotizacije, a je plačala le tretjino tega zneska, za preostali del pa je KZS lansko leto vložila tožbo. Kot je znano, bi morali v Novem mestu zgraditi večnamensko dvorano in gostiti tekme ene od predtekmovalnih skupin. A dvorane še danes ni in je, kot kaže, (vsaj še nekaj let) ne bo.
Za razvoj mladih košarkarjev
»K sreči smo se na obeh straneh zavedali, da je vsak sporazum boljši od tega, da nam rešitev določi sodišče,« je dejal novomeški župan Gregor Macedoni. Tako so v prvi polovici lanskega leta stekli pogovori s KZS in prišli so do sporazuma, ki temelji na dolgoročnem sodelovanju pri razvoju košarke. KZS bo tako v prihodnjih dveh letih v razvoj košarke v Novem mestu, zlasti na področju mladine, vložila 75.000 evrov, prav toliko mora za razvoj tega športa zagotoviti tudi občina sama. Tako bo del že vplačanih sredstev po Macedonijevih besedah vrnjen v novomeško košarko.
»Iskreno mi je žal, da Novo mesto v tistem času ni dobilo dvorane, ki si jo novomeška košarka zasluži. Vemo, da je ta prostor dal številne odlične košarkarje, trenerje, funkcionarje. Enega med njimi smo vam na neki način pravkar ukradli na KZS, to je Matjaž Smodiš, ki je postal naš športni direktor. Če se malo pošalim, pa lahko rečem, da se bo na podlagi tega sporazuma v prihodnjih letih razvil morda še kak Matjaž Smodiš, Simon Petrov in podobni vrhunski igralci na novomeškem koncu,« dodaja predsednik KZS Matej Erjavec.
Vzrok za to, da Novo mesto ni dobilo nove športne dvorane, je po Macedonijevih besedah v nerealno zastavljenem projektu. »Odgovorni na občini takrat niso razumeli, da takega projekta ni bilo možno realizirati,« pravi Macedoni, ki je bil takrat, v času županovanja Alojzija Muhiča, občinski svetnik. Investicija v novo športno dvorano je bila takrat ocenjena na 10 do 12 milijonov evrov. Nobena od novomeških športnih dvoran, to sta dvorana Leona Štuklja s kapaciteto 2300 gledalcev ter dvorana Marof, kjer je prostora za 1200 gledalcev, ni zadostovala kriterijem za izvedbo evropskega prvenstva. Je pa novomeška občina že vložila skoraj tri milijone evrov v odkup zemljišč, projektno dokumentacijo in druge postopke v zvezi z razpisom za javno zasebno partnerstvo. Lokacija Portoval je bila sicer izbrana kot najbolj primerna med štirimi možnostmi, v igri so bili še Drgančevje, Bajnof in velodrom v Češči vasi.
Odprti še vprašanji Ptuja in Jesenic
Kot je včeraj potrdil Macedoni, »po obstoječih projektih v Portovalu nikoli ne bo dvorane«. Bo pa občina na območju športnega parka nadaljevala gradnjo infrastrukture. »Ta trenutek ocenjujemo, da je večji manko zlasti na športno vadbenih površinah. Imamo ogromno klubov, mladih, ki se vsakodnevno športno udejstvujejo, zato najprej želimo urediti to področje.«
Ko bosta sporazum potrdila novomeški občinski svet in izvršni odbor KZS, bo ta tudi umaknila tožbo. Sicer pa ima KZS iz naslova evropskega prvenstva odprti še vprašanji z občinama Ptuj in Jesenice. S Ptujem, kjer gre prav tako za vprašanje kotizacije, so že stekli pogovori, vendar so šele v fazi definiranja možnih rešitev, zato Erjavec kaj več ni mogel povedati. Reševanje nekoliko drugačnega pravnega vprašanja pa jih čaka v primeru Jesenic, kjer so sicer izpeljali del tekem. A se je zapletlo glede porazdelitve obveznosti med različne občine, gre pa tudi za »različno razumevanje dogovora treh občin in KZS na eni ter občine Jesenice na drugi strani,« še pojasnjuje Erjavec.