V ljubljanskem botaničnem vrtu so prenovili prostore najstarejše in največje semenske banke rastlin v Sloveniji. Odslej bodo avtohtona in druga semena lahko shranjevali tudi v posebnih zamrzovalnikih, s čimer bo zagotovljena njihova trajna obstojnost. Pridobitev je stala 50.000 evrov, od tega je levji delež prispevala ljubljanska univerza, petino zneska pa sam botanični vrt.
Varujemo predvsem nacionalno floro
»Semenske banke potrebujemo zato, da rastline še dodatno varujemo. Poleg varovanja v naravi in na nadomestnih rastiščih v botaničnih vrtovih je pomembno, da njihova semena tudi shranjujemo v semenskih bankah. Če se kar koli zgodi, imamo tako shranjen genetski material za reprodukcijo. Pomembno je tudi, da so semena hranjena čim bliže izvoru,« je pojasnil direktor botaničnega vrta Jože Bavcon.
Prej so semena hranili v poltrajni semenski banki, kar pomeni v suhih prostorih na sobni temperaturi. »Obstojnost teh semen v vrečkah je odvisna od tega, koliko so posamezna semena prilagojena prenašanju takih razmer. Če je seme pravilno dozorelo, lahko zdrži tudi nekaj deset let. Z zamrzovalniki pa bomo to dobo podaljšali, predvsem pa bomo podaljšali odstotek kaljivosti, saj v suhih razmerah ta odstotek pri nekaterih vrstah z leti drastično upade.«
Poleg semen avtohtonih rastlin, s katerimi varujejo nacionalno floro, v botaničnem vrtu hranijo tudi semena rastlin, ki so zgodovinsko prisotna v botaničnem vrtu – nekatera tudi več kot dvesto let. »Hkrati pa varujemo tudi svetovno ogrožene rastline z rdečega seznama in predvsem endemite. S tem ko so semena razpršena posvetu, je več možnosti za njihovo ohranitev,« je razložil Bavcon in dodal, da imajo trenutno pet zamrzovalnikov, v katere lahko shranijo 2500 rastlinskih vrst, po potrebi pa bodo zamrzovalnike dokupili.
Semena sicer v botaničnem vrtu nabirajo že od leta 1810, torej od njegove ustanovitve, in predstavljajo pomemben material za različne raziskovalce. Odtlej semena tudi izmenjujejo z drugimi vrtovi. Najstarejši seznam semen (index seminum), ki ga hranijo v ljubljanskem botaničnem vrtu, datira iz leta 1889, gre pa za semena, pobrana leto poprej. Iz leta 1890 pa hranijo najstarejše v knjigo vezane sezname različnih botaničnih vrtov po Evropi. »Poleg pariškega in bruseljskega botaničnega vrta smo edini iz evropskega konzorcija botaničnih vrtov, ki imamo te sezname semen shranjene v arhivu. Poleg arhiva pa bomo v stari stavbi, kjer je danes tudi čajnica, ohranili še suho semensko banko, ki jo prav tako vsako leto dopolnjujemo. Doslej smo zbrali približno 11.000 vzorcev semen, tako iz vrta kot iz narave,« je povedal Bavcon.
Sezname semen v spletni različici pripravljajo še danes, pri izmenjavi seznamov pa vsako leto sodelujejo s približno 300 vrtovi, kar predstavlja okrog 18 odstotkov vrtov po vsem svetu. »Na leto naberemo semena približno 1500 rastlinskih vrst. Na seznam pa jih gre okrog 900 – do 600 iz vrta in še kakih 300 iz narave. V izmenjavo namreč ponudimo le tista semena, ki jih imamo dovolj. Na leto vrtovom po vsem svetu razpošljemo tudi do 2000 vrečk s semeni.«
Katero je najvrednejše seme v botaničnem vrtu, je za Bavcona težko vprašanje. A če že mora izpostaviti le eno, pravi, da je to flajšamanov rebrinec. »To je rastlina, ki je rasla le na Ljubljanskem gradu, edino nadomestno rastišče pa je v našem botaničnem vrtu. To piše v vsej svetovni literaturi. Leta 2011 smo flajšmanov rebrinec ponovno naselili na Ljubljanski grad.«