Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Smučarske zveze Slovenije, ki je tožila Agencijo RS za okolje, ker ji ta ni izdala naravovarstvenega soglasja za gradnjo oziroma povečanje vodnega zbiralnika na Pokljuki. Bazen bi moral biti skladno z dokumenti velik 1400 m3, a so zgradili večjega – naravovarstveno dovoljenje so želeli dobiti za 4400 m3.

»Smučarska zveza Slovenije ne bo komentirala odločitev sodišča, dokler postopki tečejo in niso izčrpana vsa pravna sredstva, ki jih imamo na voljo,« je pojasnil predstavnik zveze za odnose z javnostmi Tomi Trbovc. Ker pritožba zoper odločitev upravnega sodišča ni mogoča, je odvetnik Janez Tekavc, ki v tej zadevi zastopa Smučarsko zvezo Slovenije, omenil možnost revizije postopka na vrhovnem sodišču.

Kaj pa dovoljenje zgolj za napajanje živine?

Smučarska zveza si že dlje časa prizadeva, da bi večji bazen za zasneževanje, kot je dovoljen, legalizirala. Potem ko je agencija dovoljenje zanj za namen zasneževanja zavrnila, so poskusili še s kombiniranim dovoljenjem – za potrebe zasneževanja, napajanja živine in gašenja požarov. »Na Pokljuki daleč naokoli ni vodnega vira, ki bi ga ob morebitnem požaru lahko za gašenje uporabili gasilci. Požar bi morali gasiti z dovajanjem vode iz Bohinjskega jezera,« opozarja Tekavc. Vendar pa zvezi pri tem ni pomagala niti izkazana podpora občine Bohinj, Gasilske zveze Bled - Bohinj in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, prav tako tudi mnenje kmetijske svetovalne službe, iz katerega je razvidna potreba po vodi na območju planin v okolici Rudnega polja, ne. Tudi slikovni dokazi, da se živina poleti pase neposredno v okolici objekta, celo na njegovem parkirišču, niso pomagali.

Zanimiva pa je točka obrazložitve sodbe upravnega sodišča, ki smučarsko zvezo usmerja na morebitno nadaljnjo pot k legalizaciji prevelikega bazena. Kot je zapisano, se zavrnitev naravovarstvenega soglasja agencije nanaša zgolj na gradnjo vodnega zbiralnika, namenjenega napajanju živine na paši ter zalogi vode za gašenje in zasneževanje, na kar se je nanašala tudi tožba na upravnem sodišču. »To pa ne pomeni, da tožnica (Smučarska zveza Slovenije, op. p.) ne bi mogla zahtevati izdaje naravovarstvenega soglasja za objekt, ki bo namenjen izključno napajanju živine,« piše v obrazložitvi. Kot je opozoril zastopnik Smučarske zveze Slovenije, gradbeno dovoljenje za zasneževanje za 1400 m3 velik bazen že imajo. Ali bodo v novih poskusih legalizacije bazena torej skušali pridobiti dovoljenje za preostalih 3000 m3, ki bi bili namenjeni zgolj napajanju živine, še ni znano.

(Še vedno) manjkajoča kmetijska dejavnost

Po podatkih Triglavskega narodnega parka (TNP) ima sicer vodni zbiralnik prostornino 5800 m3, kar je štirikrat toliko, kolikor je zapisano v gradbenem dovoljenju. Prevelik je bil že ob izgradnji, vmes pa se je zakon o Triglavskem narodnem parku še zaostril, je večkrat opozoril Igor Zakotnik iz TNP. »Zakon dopušča izjemo, napajalnike za živino, a mora biti utemeljena s potrebami in z dejanskim opravljanjem kmetijske dejavnosti. Smučarska zveza vsekakor ni nosilec kmetijske dejavnosti,« opozarjajo v TNP. Legalizacija povečanega zbiralnika za potrebe požarne vode pa v visokogorju tudi ni dovoljena, saj ne spada med sicer dovoljene interventne ukrepe zakona o ohranjanju narave.