Mestna občina Ljubljana je z včerajšnjim soglasjem mestnega sveta dobila trajnostno urbano strategijo za obdobje med letoma 2014 in 2020. Čeprav je ta dokument ključno izhodišče za pripravo projektov in programov, s katerimi bo občina v prihodnosti lahko kandidirala za denar Evropske unije, je bila strategija v javnosti deležna največ pozornosti zaradi spornega predloga, da Koseška cesta postane območje za pešce.
Omenjena cesta, ki povezuje Podutiško cesto z ulico Draga, je trenutno dvosmerna, na njej pa velja omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Posamezni Kosežani so zaprtju Koseške ceste za promet nasprotovali iz več razlogov, med drugim so na zboru tamkajšnjih občanov poudarili, da bi zaprtje ceste promet preusmerilo v sosednje ulice, ki za povečano prometno obremenitev niso ustrezne, obrtnikom bi onemogočili delo, posamezni prebivalci pa bi izgubili ustrezen dostop do svojih domov. Vendar je župan Zoran Janković tik pred začetkom seje mestnega sveta vložil dopolnilo, s katerim je iz predloga strategije odstranil predlog novega območja za pešce. Pojasnil je, da je ta predlog v strategiji ostal pomotoma po predlogu sodelujočih na delavnicah za pripravo predloga strategije.
Mirko Brnič Jager: V strategiji polno floskul
Da bo trajnostna urbana strategija Mestne občine Ljubljana za obdobje 2014–2020 razburkala strasti v ljubljanskem mestnem svetu, je nakazoval že predlog vodje svetniškega kluba SDS Mirka Brniča Jagra, da mestni svet to strategijo obravnava na prihodnji seji, ker ni ustrezno pripravljena. Po njegovem mnenju je v strategiji ogromno floskul, manjkajo pa analize ter celovito in trajnostno naravnani predlogi rešitev konkretnih problemov mesta. »Tak dokument ne izpolnjuje pogojev, da bi z njim kandidirali za evropska sredstva,« je še poudaril Brnič Jager, ki je pogrešal tudi sodelovanje stroke pri pripravi strategije.
Njegov predlog po umiku strategije sta podprli tudi strankarska kolegica Mojca Škrinjar in Nataša Sukič iz Združene levice, ki ju je zmotilo dejstvo, da javnost (občani in predstavniki četrtnih skupnosti) ni imela možnosti sodelovati pri pripravi tako pomembnega dokumenta. Janković je te navedbe zavrnil s pojasnilom, da je občina organizirala sedem posvetovalnih delavnic na to temo. »Svetniki bi morali soodločati, ne samo potrditi že pripravljenega dokumenta. Sedem delavnic za tako pomemben dokument ne zadošča,« je zatrdila Sukičeva.
Mestna uprava bo morala v prihodnji tednih in mesecih pripraviti še izvedbeni načrt, v katerem bodo po besedah vodje oddelka za urejanje prostora Mirana Gajška natančneje opredeljeni programi in projekti, s katerimi se bo izvajala ta dolgoročna strategija. Izvedbenega dela občina do zdaj ni mogla začeti pripravljati, ker je morala počakati na navodila ministrstva za okolje in prostor ter službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko, je pojasnil Gajšek. Ta navodila pričakujejo prihodnji teden.
