Kraljica Elizabeta II. je pred več kot dvema desetletjema Buckinghamsko palačo odprla za javnost. Ne zato ker bi si v njej želela podanikov ali domačih in tujih radovednežev, ampak ker je potrebovala denar. Leta 1992 je namreč pogorel del gradu Windsor. Za javnost je odprta samo za nekaj manj kot dva meseca, ves avgust in večji del septembra (letos do 25. septembra), ko ni doma, saj takrat počitnikuje na svojem gradu Balmoral na Škotskem. Prvo leto je palačo obiskalo več kot 400.000 ljudi, v naslednjih letih pa se je število obiskovalcev ustalilo na okoli 300.000. Za javnost so odprte samo tako imenovane državne sobe, ne pa kraljičini zasebni prostori. Obisk ni poceni in se draži iz leta v leto. Letos bo cena za odrasle 37 funtov, za starejše od šestdeset let 33,80 funta, za mlajše od sedemnajst let in invalide 20,80 funta. Vstopnine ne plačajo samo mlajši od pet let.
Odprava v palači
Kmalu bomo lahko palačo tudi vsi drugi obiskovali zastonj. Kjer koli na svetu. Virtualno. Vse, kar bomo potrebovali, bo spletna povezava na pametnem telefonu, tablici ali računalniku. Buckinghamska palača je namreč – ob kraljičinem blagoslovu – postala prva britanska znamenitost programa google expeditions, ki je namenjen vsem, ki svet radi raziskujejo iz udobja domačega naslanjača. Virtualni obisk vključuje večino od devetnajstih državnih sob. Med njimi je razkošna plesna dvorana, ki jo uporabljajo tudi kot banketno jedilnico za izbrane tuje in domače goste, ki pridejo na brezplačno večerjo, kadar jo kraljica priredi drugim voditeljem držav in premierjem, ko so na državnih obiskih (kadar je ona uradna gostiteljica).
Ta obisk palače, ki ima 77.000 kvadratnih metrov, 775 sob, ki jih osvetljuje 40.000 žarnic, 1514 vrat in 760 oken (te čistijo vsakih šest tednov), vključuje tudi zelo dolgo (47 metrov) sobo, imenovano slikovna galerija, v kateri je velik del zelo dragocene kraljeve zbirke slik. Ta orjaška soba, v kateri so skrivna vrata, ki vodijo v kraljičine zasebne prostore, je ena izmed tistih, v katerih se kraljica druži z izbranimi gosti. Vsi monarhi so »zbirali« slike. V tej zbirki so največ vredne slike evropskih starih mojstrov, britanskih portretistov in viktorijanskih slikarjev. Največja dragocenost kraljevske zbirke so med seboj povezane slike italijanskega renesančnega slikarja Andree Mantegne (1431–1506) z naslovom Cezarjevi triumfi, ki pa niso v Buckinghamski palači, ampak v (za javnost odprti) palači Hampton Court. Izmed najdragocenejših slik so v slikovni galeriji Buckinghamske palače slike genialnih mojstrov, kot si bili Tizian, Leonardo da Vinci, Correggio, Parmigianino, Dürer, Rembrandt, Rubens in van Dyck.
240 spalnic, 78 kopalnic…
Pomemben del virtualnega obiska v razkošni palači, v kateri je 52 spalnic, 78 kopalnic, 92 pisarn in kar 188 spalnic za služinčad in drugo osebje, je prestolna soba, ki spominja na gledališče. To ni presenetljivo, saj jo je ustvaril gledališki oblikovalec. V tej sobi sta prestola. Na levi je kraljičin. Njen je že skoraj 64 let, od 6. februarja 1952, ko je postala kraljica (uradno kronanje je bilo 2. junija 1953). Septembra lani je postala rekorderka. Pred Elizabeto II., ki bo letos praznovala devetdeseti rojstni dan, je dlje časa vladala samo kraljica Viktorija. Na desni je prestol njenega pri 95 letih še zelo pokončnega moža, princa Filipa. Prestolna soba je, poleg znamenitega balkona, del palače, v kateri člani kraljeve družine najraje pozirajo za skupinske fotografije. To ni presenetljivo, saj jih nikoli ni bilo malo, soba pa je velika.
S pomočjo sodobne tehnologije lahko anglofili in radovedneži virtualno trenutno obiščejo te in druge dele palače samo s pomočjo googlovih tridimenzionalnih »kartonskih« očal (google cardboard), ki jih namestijo na pametni telefon, kmalu pa naj bi bil ogled možen tudi brez te vrste komplikacij. Kako je videti tak obisk, je mogoče preveriti na 360-stopinjskem videu na youtubu. Dva člana osebja vodita ta obisk, med katerim govorita o zgodovini palače, ki je bila do 18. stoletja precej manjša in zasebni dom torijskega politika Johna Sheffielda, ki je postal buckinghamski vojvoda. Leta 1761 jo je za ženo, kraljico Charlotte, kupil kralj Jurij III. Potrebovala sta velik dom, saj sta imela petnajst otrok. Vsi razen prvega so se rodili v Buckinghamski palači, v kateri se je rodila tudi Elizabeta II. (21. aprila 1926).
