Pod januarskim drobnogledom so tudi slovenski slalomski neuspehi. Boštjan Kline in Klemen Kosi dokazujeta, da se počasi razvijata v vse uspešnejša športnika. Na drugi strani slalomisti skrbijo, da rezultatska klima ni pozitivna. Na šestih preizkušnjah sezone namreč niso osvojili niti ene točke svetovnega pokala, na drugo progo pa se je v Wengnu uvrstil le Štefan Hadalin.
Glavni trener v slovenski reprezentanci Klemen Bergant je zelo oster do Matica Skubeta. Ne le v izjavah, tudi dejanjih. V Kitzbühlu smo bili v ciljnem izteku priča neposredni Bergantovi jezi. Na mestu je vprašanje, ali je res Skube kriv za vse slovenske slalomske blamaže. Skube sicer res vso svojo kariero dokazuje, da ni dober tekmovalec. A sam ni kriv, da je na slalomski lestvici še vedno z naskokom najboljši Slovenec. Za večletne slovenske slalomske neuspehe je kriv sistem, ki že več kot desetletje ni vzgojil nobenega vrhunskega alpskega smučarja. Nekaj časa je krpal luknjo Mitja Valenčič, po njegovem odhodu v pokoj pa je slovensko žezlo ne kriv ne dolžen prevzel Skube.
Slovenija ima dovolj kakovostne domače trenerje, ki bi lahko dvignili rezultatski trend. Problem je, ker si najboljši ne služijo kruha v Sloveniji. Videti jih je mogoče v številnih tujih reprezentancah. Tega dejstva jim ne gre zameriti. So profesionalci na trgu dela in delajo za tistega, ki jim v prvi vrsti omogoči pogoje za vrhunsko vadbo, v drugi pa jih plača za odgovorno delo. Slovensko alpsko smučanje ne omogoča niti prvega niti drugega. Razmere za vadbo slovenskih alpskih smučarjev namreč niso na ravni najboljših, trenerske plače pa so v primerjavi s tujino slabše.
Ne gre zanemariti, da ima moški del slovenskega alpskega smučanja obetavno generacijo letnikov od 1991 do 1995. To so smučarji, ki bodo naslednja dva do tri olimpijske cikluse nosili slovensko rezultatsko breme. Klemnu Kosiju, Boštjanu Klinetu, Žanu Kranjcu, Martinu Čatru, Štefanu Hadalinu, Mihi Hrobatu, Aljažu Dvorniku, Jakobu Špiku in Žanu Grošlju je treba omogočiti vrhunske pogoje. Poznavalci se bojijo, da so slovenski mladci trenutno že dve leti za tekmeci. Ker Slovenija sploh nima mladinske ekipe, jim je generacija tekmecev preprosto ušla.
Še vedno se v slovenskem alpskem smučanju čakajo možje, ki se bodo zavedali, da je mogoče le s pravim profesionalnim pristopom resno konkurirati bogatejšim tekmecem. Zgleda sta za vogalom in slišita na ime Tina Maze in slovenska smučarska skakalna reprezentanca. Alpski smučarji pa nimajo niti svojega fizioterapevta.
Dotlej se bodo vzgajali povprečneži. In plačevali trenerji, ki bodo razlagali, da so za neuspehe krivi posamezniki.
