Ko se pari spoznajo, se večina od njih odjavi oziroma izpiše iz portala. Ko se izpišejo, največkrat navedejo razlog, da so dobili partnerja. Takih je bilo lani 1309 parov, skupno v vseh letih delovanja portala pa je takšnih že okoli 15.000.
Na vaši spletni strani sem zasledil, da naj bi se kar 20 odstotkov Slovencev spoznalo prek spleta. Kako ste prišli do teh podatkov?Vsako leto delamo večje spletne raziskave, v katerih sodeluje od 15.000 do 20.000 ljudi. Ankete so na temo zmenkov, spoznavanja, zapeljevanja, erotike in podobno. Dognali smo, da se vsaki peti par spozna s pomočjo spleta. Govorimo seveda le o aktivni populaciji od 18. do 65. leta.
Domnevam, da se odstotek vseskozi povečuje. Zakaj?Slovenci smo podobni Avstrijcem in Nemcem, torej smo rahlo introvertirani in ne tako zelo komunikativni kot na primer Italijani, Španci pa tudi Hrvati. Na povečano uporabo našega servisa vpliva tudi to, da so ljudje čedalje dlje v službah in se najraje zmenijo za kavo kar prek spleta. Poleg tega se je uporaba interneta prebila v vse pore našega življenja. Ljudje na facebooku izlivajo svoja čustva, svojo intimo. Meja med zasebnim in javnim se je že povsem zabrisala. Marsikomu se še danes zdi, da ljubezen in internet ne gresta vštric. A ni tako. Internet je le lovišče, v katerem relativno hitro prideš do zmenka v živo, naprej pa gre vse po klasični poti.
Tudi pri ljubezni gre torej vse bolj za pragmatizem?En pogled je zagotovo racionalen: če grem v petek zvečer s prijateljem ven, je treba najprej najti punce, torej je treba kolovratiti od lokala do lokala. Naslednji korak je preučevanje, katera je sploh samska. Sledi plačevanje pijače tej in oni, na koncu pa se nemalokrat zgodi, da ostaneš praznih rok. Racionalen pogled je torej, da je škoda časa in denarja, čeprav vsi vemo, da so to zanimiva doživetja. Pri mladih to še nekako funkcionira, čeprav se pretirano posvečajo internetu. A mladi imajo svojega zaveznika – čas.
Katera generacija torej najbolj potrebuje portal Ona-on?Trideset plus. Največ članov je starih od 30 do 45 let. Povprečna starost moških je 38 let, ženske so nekaj let mlajše. Najbolj tipični primeri so tisti, ki so končali dolgotrajno partnersko zvezo. Pri njih najprej nastopi faza, ko si dajo duška, izživeti se hočejo do konca. Tistih, ki v tej fazi najdejo partnerja, mi nikoli ne vidimo. Takih je recimo četrtina. Pri tistih, ki v tej fazi partnerja ne dobijo, pa prej ali slej nastopi racionalni moment. Starejši ko so, hitreje zapadejo v fazo, ko se vprašajo: kaj pa zdaj? Takih je skoraj polovica in večino teh poberemo mi. Ostane še četrtina, to pa so neugodni desperadosi.
Menda so zveze, ki se začnejo prek spleta, trdnejše od spočetih na klasičen način. Zakaj?Raziskave kažejo, da se ljudje, ki se spoznajo na spletu, prej poročijo in so tudi manj nagnjeni k ločitvam. To so namreč resni iskalci partnerske zveze. Ko greš enkrat na splet, to ni več čista zafrkancija. Hočeš rezultat. Navsezadnje za to tudi plačaš članarino. Pari prek spleta tudi veliko klepetajo, preden se prvič srečajo, zato nekateri vzpostavijo drugačen, netipičen odnos. Pri klasičnem, fizičnem vzpostavljanju odnosa si morata biti partnerja najprej fizično privlačna, šele nato pride do pogovora. Na spletu pa je ravno nasprotno, sploh če uporabniki nimajo objavljene fotografije.
Koliko pa je razočaranj po prvem osebnem stiku? Domnevam, da se večina tistih brez fotografije predstavlja kot »lepa blondinka« oziroma »mišičasti frajer«.Ni čisto tako. Res pa je, da so največkrat razočarani ravno tisti, ki nimajo fotografije oziroma objavijo staro fotografijo, na kateri so bili 30 kilogramov lažji. Okoli 40 odstotkov aktivnih uporabnikov ima javno fotografijo, ki jo lahko vidi vsak, približno 30 odstotkov pa jih ima objavljeno zasebno fotografijo. Ostane torej okoli 30 odstotkov uporabnikov, ki nimajo fotografije. In ti imajo na splošno največ težav pri navezovanju stikov. Jasno, ko prideš na portal, si boš najprej pogledal profile s fotografijo. Zato močno stimuliramo uporabnike, da objavijo fotografijo, če ne drugače, vsaj z očali ali iz profila. Razočarani pa so velikokrat tudi takšni, ki zelo dolgo klepetajo, preden se prvič srečajo v živo. Taki ponavadi na veliko fantazirajo.
Koliko časa pa v povprečju mine od prvega stika do srečanja v živo? Koliko je vmesnih korakov?Načeloma je tako, da bi radi moški čim prej na zmenek, ženske pa bi klepetale. Od njega želijo namreč zvabiti določene podatke, da lahko potem na googlu ali facebooku izvedo še kaj več. Ženske torej večinoma potrebujejo vsaj teden dni, da pristanejo na zmenek. Portal je sicer narejen tako, da skuša uporabnika voditi po spoznavni poti. S tem skušamo predvsem preprečiti zavrnitve. Te so pri fizičnem spoznavanju največji problem, a tudi pri spletni komunikaciji so lahko boleče. Zato priporočamo, da so koraki postopni in nežni. Opazovali smo, v katerih fazah se komunikacija največkrat ustavi, zato smo dodali razne storitve, ki uporabnikom olajšajo pot do zmenka.
Koliko pa je takih, ki iščejo samo seks?Po dveh letih od uvedbe portala smo spoznali, da polovica moških na njem išče predvsem seks. In ti so nam uničevali servis. Namreč: ona je iskala romantiko, on pa je razmišljal le, kako jo bo kar najhitreje spravil v posteljo. Vse več uporabnikov smo morali brisati, a ni zaleglo, kajti izbrisani so se mirno na novo registrirali z drugim vzdevkom in spletnim naslovom. Zato smo naredili klon servisa ona-on.com in ga poimenovali urgenca.com. Danes je na njem registriranih 93.000 uporabnikov, od tega je približno 15 odstotkov žensk. Če opazimo, da se nekdo registrira na ona-on.com in išče seks, ga ne zbrišemo, ampak ga avtomatično prestavimo na urgenco.
