Franc Kangler je zaradi spornega javno-zasebnega partnerstva z njegovim podpisom, ki je imelo za posledice proteste, konec leta 2012 moral odstopiti s položaja župana Maribora. Da je bila v poslu med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi večkrat kršena zakonodaja, so zatem ugotovili na ministrstvu za finance, v komisiji za preprečevanje korupcije in na računskem sodišču. Pri dokazovanju kazenske odgovornosti Franca Kanglerja v razvpiti zadevi o radarjih vse to ni vredno ničesar. V več kot leto dni trajajočem sodnem postopku okrožni državni tožilki Katji Arnuš ni uspelo dokazati, da je nekdanji župan Maribora zlorabil svoj uradni položaj, trojica soobdolžencev pa mu je pri tem dejanju pomagala. Zato je po sklenjeni glavni obravnavi, umaknila obtožni predlog, okrajna sodnica Tanja Husar pa je razglasila zavrnilno sodbo, v kateri je stroške sodnega postopka naprtila državnemu proračunu.
Leta 2014 je bilo tožilstvo še prepričano o tem, da bo Kanglerju zmoglo dokazati krivdo. Na občini naj bi se že leta 2010 začeli dogovarjati z Iskra Sistemi, kako bi ljubljanskemu podjetju dodelili razkošni posel prenove križišč in semaforjev. Zato naj bi bilo treba sestaviti takšen razpis, iz katerega bi izpadli vsi morebitni konkurenti. V njem so vrednost projekta ocenili na največ pet milijonov evrov, nato je občina z Iskra Sistemi konec leta 2011 sklenila šestkrat dražjo pogodbo. Obdolženci naj bi se po oceni tožilstva že predhodno dogovorili o izgradnji prekrškovnega sistema, ki bi dobičkonosno poplačal izvedbo projekta.
Tožilsko hitenje je bilo zaman
Obtožni akt je zdaj že nekdanji državni tožilec Boris Marčič vložil neposredno, brez opravljene sodne preiskave, v bojazni, da bi pravnomočnost sodbe prehitelo zastaranje, ki bi nastopilo decembra 2017. Tožilčevo hitenje je bilo zaman. Niti ena izmed 18 zaslišanih prič ni obremenila prvoobdolženega Kanglerja, vodje mestnega urada za komunalo Vilija Eisenhuta, Tomaža Vrčka iz Iskre Sistemov in direktorja zavoda Turjak Boštjana Ferka. Četverica je vseskozi zavračala krivdo in trdila, da so ravnali zakonito. Pri tem pa tožilstvo v tej kazenski zadevi ni razpolagalo s tajno pridobljenimi posnetki telefonskih pogovorov. V sodnem postopku v zadevi o vedeževalki Karin pa se je prav pri posnetkih razkrilo, kako se je Kangler vtikal v vsak najmanjši občinski posel, celo o nakupu cvetja na račun stanovanjskega sklada se je pozanimal. Ni zanemarljiv podatek, da je komuniciral kar prek treh različnih mobilnih telefonskih številk.
Tožilstvo v zadevi o radarjih ni imelo tovrstnega razgaljajočega vpogleda v županov vsakdan. V spisu ni niti enega dokaza, da bi obdolženi Kangler po elektronski pošti ali kako drugače dajal navodila soobdolženim, kako naj ravnajo.
Po besedah tožilke so sklep o začetku postopka iskanja zasebnega partnerja pripravile pristojne občinske službe in ne župan. Vse predloge v procesu izbire zasebnega partnerja je oblikovala pristojna komisija, Iskra Sistemi pa so si sami izbrali rešitev, da bi svojo 30-milijonsko naložbo poplačali z globami prometnih prekrškarjev, ki bi jih poslikalo 23 stacionarnih merilnikov hitrosti in 40 naprav za detekcijo vožnje v rdečo luč. Iskra Sistemi so si v pogodbi zagotovili, da bi v prvih šestih letih trajanja partnerstva prejeli 92 odstotkov vseh pobranih glob, v nadaljnjih štirih letih pa odstotek manj.
Afera z radarji čaka pravdni epilog
»Predlagano financiranje ni obremenilo občinskega proračuna, tveganje je prevzel zasebni parter, zato se je županu zdela rešitev sprejemljiva,« je spoznala tožilka in dodala, da se ni potrdil sum o diskriminatornosti javnega razpisa.
Navkljub porazu tožilstva afera z radarji še ni doživela dokončnega sodnega epiloga. »O predmetni pogodbi bo treba polemizirati v ustreznem pravdnem postopku, ne pa v kazenskem,« je poudarila Arnuševa. Mariborska občina skuša s tožbo doseči ničnost pogodbe, Iskra Sistemi pa od občine terjajo 12,8 milijona evrov odškodnine.
