»Zdaj ko je Bellabeat slaven in visoko validiran, je za moje vlaganje žal prepozno,« je novico, da je Forbes na svojo lestvico 30 pod 30 uvrstil tudi Urško Sršen, v smehu komentiral podjetnik Mark Pleško, ki je zelo vesel, da mlado hrvaško-slovensko podjetje na globalnem trgu raste izjemno hitro in ga je zato na svoje radarje ujela tudi ameriška poslovna revija.
Šestindvajsetletno Urško Sršen, ki zadnja tri leta živi med San Franciscom, Ljubljano, Zagrebom, kmalu pa tudi Londonom, je Forbes namreč uvrstil med najuspešnejše menedžerje, mlajše od 30 let, ki vodijo najbolj perspektivna podjetja. V kategoriji tehnologije, ki je bila ena od desetih, ki so jih ocenjevali, je Sršenova na samem vrhu.
Karizmatična svetlolaska zasenčila hekerje
Glede na to, da je ameriška revija med mlade tehnološke vplivneže uvrstila računalniške piflarje, kot sta denimo 23-letni Rus Dmitry Aksenov, ki se ukvarja z umetno inteligenco v robotiki, ali pa 20-letni heker Luis Ivan Cuende, ki izkorišča bitcoin bazo podatkov in transakcij za verificiranje spletnih dokumentov, elektronske pošte in pogodb, jih je morala Sršenova z nečim močno prepričati, da so jo postavili pred takšna zveneča imena.
A karizmatična Urška Sršen, kiparka, ki je študirala na ALUO v Ljubljani in v Amsterdamu, katere strast sta les in kajtanje, se s tem ne obremenjuje. Prav tako se ne vidi kot podjetnica, pač pa enostavno živi in dela to, kar jo najbolj veseli, njeno delo pa je tudi njena življenjska motivacija, kot pravi sama. V podjetju Bellabeat, ki sta ga s Sandrom Murom po odločitvi za pivotiranje (sprememba poslovnega modela) kot naslednika BabyWatch ustanovila v začetku leta 2014, je odgovorna za oblikovanje uporabniškega vmesnika ter vizualne identitete.
Se pa kljub vsemu zdi, da je njen poslovni uspeh prišel nekako samoumevno, saj ima vse, kar podjetnik potrebuje. Je vztrajna operativka, katere življenjsko vodilo je »Spali bomo po smrti«. Zato je ni prav težko za računalnikom ujeti v urah, ko Evropa še ne začenja novega dne in tudi Amerika že spi.
Ampak sama ne verjame v hiter uspeh in »aha« momente. »Do pravih idej, predvsem pa rešitev, lahko prideš samo z intenzivnim delom. Do rešitev vodijo številni poizkusi, spremembe načrta, koraki nazaj, brisanje datotek, neskončno veliko ovinkov... Inspiracija je zelo majhen del celotnega procesa. To me je naučilo kiparstvo,« pravi.
Je neposredna in odlična motivatorka. Zato jo ljudje spoštujejo in jo imajo radi. »Ekipa Bellabeat živi za Bellabeatovo vizijo,« je prepričana Sršenova. »Smo zelo dobri prijatelji in nikoli ne ostane nič nedorečeno ali prikrito. Malo se tudi razvajamo in gremo skupaj na izlete, kosila, v kino, če želijo, potujejo na sestanke v ZDA, na Kitajsko, po Evropi. Vsi smo v zgodnjih dvajsetih, tak način življenja se nam zdi zabaven in nas spodbuja k produktivnosti.«
Poleg njene karizme je morda Forbesove novinarje prepričala tudi s tem, da imajo pravi produkt za pravo ciljno publiko. Z novim izdelkom leaf so namreč ženskam ponudili napravo za sledenje aktivnosti, spanja, stresa, menstrualnega ciklusa in nosečnosti ter tudi vaje za doseganje fizične aktivnosti in mentalnega ravnovesja, potencialne uporabnice pa so komaj čakale dan, ko je leaf ugledal luč sveta. »Naš glavni cilj je omogočiti vsem ženskam, da lažje skrbijo za svoje zdravje. Zdravje je za nas najpomembnejša stvar in na tem področju bomo vedno razvijali nove proizvode,« samozavestno napoveduje Sršenova.
Ne govorijo, pač pa naredijo
In pri tem ima podporo tudi v FFF (family, friends & fools). Ideja za babywatch je namreč nastala v sodelovanju z njeno mamo, predstojnico kliničnega oddelka za perinatologijo na ginekološki kliniki v Ljubljani. Njen poslovni partner je tudi njen življenjski spremljevalec. In ko so zaganjali podjetje, so svoje prihranke vložili tudi družinski člani, 125 tisočakov pa so zbrali še prek množičnega financiranja na Indiegogo.
Ekipa se je kalila v dveh podjetniških pospeševalnikih, Y Combinatorju v Mountainu View in Startbootcampu v Berlinu in tako iz prve roke izkusila dva povsem različna ekosistema. »V Evropi govorijo, v Ameriki naredijo,« slikovito prikaže razliko Sršenova in poudari, da sodi Bellabeat v drugo skupino.
Tudi zato je ekipa maja 2014 že pridobila 4,5 milijona dolarjev investicije. To zadošča za rast podjetja in letos novih denarnih injekcij ne pričakujejo. »Težko se je boriti na tujem, še posebno v ZDA, kjer so že evropski start upi manj vredni, kaj šele tisti, ki prihajajo iz kje že!? A verjamem, da se tudi konkurenci ni enostavno boriti proti ekipi posameznikov, ki smo navajeni na to, da nam marsičesa ni bilo lahko doseči, pa še vedno vztrajamo. Veliko ljudi smo presenetili in tako bomo nadaljevali.«
»Prelomna točka na njeni podjetniški poti je bil zagotovo obisk Silicijeve doline in verjamem, da bi tudi v Sloveniji lahko imeli sorodno organizacijo, kot je pospeševalnik Y Combinator,« je med drugim komentirala dr. Danica Purg, dekanja IEDC.
»Strast do inovacij je treba pri mladih spodbujati, razvijati in tudi nagrajevati, v tem smislu podpiram Forbesov izbor, pa tudi sorodne sezname preostalih medijev. Prav tako podpiram tudi medijske projekte, s katerimi osvetlimo dobre prakse, vlijemo pogum vsem preostalim. Še zlasti mlade podjetnice potrebujejo vzore, po katerih se zgledujejo. Kar se tiče prepoznavnosti Slovenije v svetu, pa sem prepričana, da so gospodarski uspehi in inovacije poleg športnih podvigov zagotovo ena najboljših in najmanj spornih plus točk.«
Ekipa Bellabeata je v enem letu ekipo zaposlenih z 20 povečala na 85, načrti vodstva pa so, da jo letos podvojijo. Trenutno imajo predstavništva v Zagrebu, San Franciscu in v Dongguanu na Kitajskem, v drugi polovici leta ga odpirajo tudi v Londonu.
Mark Pleško, direktor Cosylaba in vlagatelj v start upe, je nad Forbesovim izborom Sršenove navdušen predvsem zato, ker si želi, da bi to v slovenski družbi pripomoglo k prepoznavnosti podjetništva in start upov. »Objava v Forbesu sama po sebi verjetno neposrednega vpliva na poslovanje Bellabeata ne bo imela, bo pa Bellabeat objavo zagotovo znal izkoristiti sebi v prid. Upam, da bo po zaslugi medijev, ki spremljajo zgodbe podjetnikov, več deklet razmislilo o izbirnem predmetu podjetništvo že v osnovni in srednji šoli.«
Za vlaganje v Bellabeat je prepozen, prizna Pleško. Kolikšna je dejanska vrednost podjetja, v Bellabeatu ne želijo povedati, glede na nekaj milijonske vložke, širitev in hitrost osvajanja trgov ter potencial, ki ga imajo njihovi izdelki, pa je najverjetneje vreden nekajkrat več.
Nekaj najvplivnejših mladih Evropejcev
Forbes.com
PODATKI
Doherty je pri 14 letih pričel prodajati marmelade, ki jih je delal po receptu svoje babice. Danes Superjam proda na milione kozarcev marmelad v več kot 2000 trgovinah po svetu, Doherty pa je ponudbo razširil tudi s kavo in pivom.
Sklad tveganega kapitala The Family je investiral in mentorira več kot 200 startupov. Ammar je bil pred tem 10 let podjetnik, ustanovil je R&D platformo Hypois, varnostno službo Zefir in investicijsko družbo Aletheis.
Računalniški inženir je postal investitor. V globalnem skladu e.ventures je osredotočen na podjetja v zgodnji fazi razvoja. Pomaga jim razvijati nova orodja za poslovanje s podatkovnimi bazami.
Backed VC je s 30 milijonov evrov podprt sklad tveganega kapitala, ki podjetnikom omogoča hitro zaposlovanje, marketinške akcije in globalno rast. Investirajo v evropska tehnološka podjetja.
Digitalno platformo OpenClassrooms, ki omogoča brezplačno izobraževanje vsakomur, je Mathieu Nebra ustanovil leta 1999, ko je bil star 13 let. Dve leti kasneje se mu je pridružil Dubuc, ki je bil takrat star 12 let. Platformo mesečno uporablja 3 milijone študentov.
Honus je arhitekt, ki se bori proti onesnaženju zraka. V podjetju so razvili štiri metre visoko strukturo, ki filtrira zrak v urbanih središčih. Rešitev je mogoče videti v večjih evropskih prestolnicah.
Reneses je še kot študent ustanovil podjetje Geeksphone, prvo špansko podjetje, ki je izdelovalo pametne telefone in prvo evropsko podjetje, ki je leta 2010 trgu ponudilo pametni telefon z android operacijskim sistemom. Geeksphone je nato kupil Silent Circle, kjer je Reneses vodja inovacij.
Nekdanji heker skupine Lulzsec in član hekerske skupine Anonymous, zaradi česar so ga tudi sodno preganjali, zdaj razvija orodje za transparentnost, ki izhaja iz Wikileaksa, medtem pa opravlja še doktorski študij na področju varnosti v Londonu.
