Zakaj ima Kitzbühel posebno mesto v alpskem smučarskem svetu, smo na prizorišču vprašali nekaj največjih junakov v zgodovini 76 preizkušenj za pokal Petelinjega grebena. Težko je najti profesionalca, ki bi oporekal, da je kitzbühlski teden najprestižnejši v svetovnem pokalu. Tudi med poročevalci in gledalci. Blišča ne občutijo zgolj veleslalomisti. Ti imajo svoj Kitzbühel v Švici. A jim vreme v Adelbodnu letos ni bilo naklonjeno.
Didier Cuche je bil na prizorišču med najbolj obleganimi tujci. Razlog so njegovi uspehi, saj je v Kitzbühlu dobil kar šest preizkušenj. Ko smo švicarsko legendo vprašali, koliko se je spremenil blišč Kitzbühla v zadnjih dobrih 20 letih, je za Dnevnik izstrelil: »Prav nič!« Dejal je, da je proga enaka, da je morda kakšno leto zaradi vremenskih razmer težja, da pa je bila letošnja med najtežjimi. »Zame je Kitzbühel poseben zato, ker je Streif najtežja smukaška proga na svetu. Na njej si ne smeš privoščiti niti ene napake, če želiš doseči vrhunsko uvrstitev. Streif je tudi zelo nevaren. Vsak smukač se zaveda, da je lahko napaka usodna za vso sezono. Morda celo kariero. Tu je tveganje pač večje kot drugod,« opisuje Cuche.
Hirscher se sprašuje, kje so meje
»Kitzbühlski smuk je po mojem mnenju pomemben tako kot formula ena v Monaku. Na Azurni obali ni izletnih con, ampak po napaki lahko treščiš v zid. Če v Kitzbühlu le malenkost zamudiš v zavoj, je velika verjetnost, da se huje poškoduješ,« je pred smukom slikovito opisoval najboljši smukač sezone Aksel Lund Svindal, čigar besede je občutil na lastni koži ter po grdem padcu končal sezono. »Ne glede na to, ali bom na njem kdaj stal na najvišji stopnički, bom vselej trdil, da gre na največjo dirko na svetu,« pravi čudežni norveški mož, ki ima zaenkrat v zbirki dve superveleslalomski zmagi s Petelinjega grebena.
Drugače Kitzbühel doživlja Marcel Hirscher. Štirikratni skupni zmagovalec svetovnega pokala ne more verjeti, kako popularen je na tem koncu rodne domovine. »Sprašujem se, kje so meje Kitzbühla? Ne poznam odgovora. Pompoznost in vrvež dvigujeta lestvico vsako leto še višje,« pravi Hirscher. Avstrijci sicer obožujejo Kitzbühel in Hirscherja. V medijih je mogoče večkrat zaslediti, da pogrešajo kakšnega vrhunskega alpskega smučarja s tega konca domovine. Zadnji, ki je dosegal vrhunske uspehe, je bil Hansi Hinterseer, ki pa se ga mlajši smučarji sploh ne spomnijo.
Košir unovčil boljši zavoj
Edina Slovenca s kitzbühlsko zmago sta Bojan Križaj (leta 1987) in Jure Košir (leta 1999). Zaradi poslovnih obveznosti z Rossignolom Košir letos ni spremljal tekem na prizorišču, saj je bil na Japonskem. »Gre za izjemno tradicijo, zgodovino, imidž in blišč. Svoje dodajo izjemno zahtevni tereni. Kitzbühlska zmaga je preprosto bolj veličastna kot denimo sestrierska,« pravi Jure Košir, ki je povedal še eno zanimivo anekdoto: »Ko sem zadnjič tekmoval v Kitzbühlu, me je Hansi Hinterseer opozoril, da že petnajstič tekmujem na Petelinjem grebenu. Zanimivo je, da sem vselej osvojil točke svetovnega pokala, kar je za slalom zelo neobičajno. V Kitzbühlu sem dosegel svoje največje uspehe, saj sem zmagal, bil dvakrat drugi, pa tretji, četrti… Zakaj ravno tu? Verjetno tudi zato, ker teren ves čas malce visi v stran, tako da sem lahko unovčil svoj boljši zavoj.«
Košir pravi, da v Kitzbühlu preprosto moraš biti viden. »To je dokaz, da obstajaš, sicer te ni. Ko v Kitzbühlu na vsakem koraku poslušaš zgodovino tekmovanja, se ti naježijo dlake. Takšnih zadev ne moreš kupiti. Poleg tega je v tem delu Tirolske pestro tudi poleti. Septembra sem se udeležil turnirja za golf, ki je posvečen Toniju Seilerju. Imeli smo gala večerjo za 500 ljudi. Kitzbühel enako kot zimskega razvija tudi poletni turizem. Če dodam še, da smo nekdanji zmagovalci Petelinjega grebena vsako leto deležni posebne pozornosti, da nas vsakič povabijo na tekmo, plačajo bivanje v hotelu in večerjo, potem vam je lahko jasno, zakaj je Kitzbühel preprosto največji,« zaključuje Košir.
Tudi na 76. izvedbi je bilo polno rekordov. Kar zadeva denarni sklad, obisk, vse večjih montažnih tribun… Pa tudi vse dražjih kart za pomembneže. Velika gneča je namreč za nakup tridnevnih kart v prostorih VIP po 4700 evrov. Posledično so tudi stekleni prostori v ciljnem izteku vsako leto večji. x
