»Ob 16.40 so v Orehovljah v občini Kranj zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci JZ GRS Kranj in PGD Britof, ki so pogasili goreče saje, dimnik očistili in s termo kamero pregledali okolico.« V Upravi RS za zaščito in reševanje so letos našteli že 28 takšnih intervencij, pa tudi sicer je požarov v dimnikih vsako leto več, kaže njihova statistika.

A je uprava za zaščito in reševanje pravzaprav edini organ, ki spremlja tovrstne požare, saj požarni inšpektorji in na ministrstvu za okolje in prostor za vodenje evidenc o številu, vzrokih oziroma posledicah požarov, vključno z dimniškimi, sploh niso pristojni. Opažajo pa, da je največja težava zavračanje dimnikarskih storitev, saj letni pregled dimnika zavrne skoraj tretjina lastnikov kurilnih naprav. Mnogi so namreč prepričani, da dimnik pred kurilno sezono lahko temeljito očistijo sami, čeprav bi morali vse storitve, povezane z ogrevalnim sistemom, prepustiti pooblaščeni dimnikarski službi, ki je za to tudi odškodninsko odgovorna, pojasnjujejo na ministrstvu, kjer ocenjujejo, da je v Sloveniji neredno vzdrževanih okoli 30.000 kurilnih naprav.

Vendar inšpektorji njihovih lastnikov ne preganjajo, saj so pri tem, kot pojasnjuje glavni požarni inšpektor Milivoj Dolščak, precej omejeni. Ukrepajo namreč lahko le, ko jih dimnikar obvesti, da je zaradi pomanjkljivosti na kurilni oziroma dimovodni napravi zmanjšana požarna varnost. »V teh primerih praviloma do odprave pomanjkljivosti prepovemo uporabo naprave,« je še povedal Dolščak. Takih nadzorov so inšpektorji lani opravili 44, medtem ko so intervencij zaradi požarov v dimnikih v upravi za zaščito in reševanje našteli kar 519.

Več požarov zaradi kurjenja na najcenejša drva

Poleg pomanjkljivo vzdrževanih dimniških naprav so dodaten razlog za povečanje tveganja vžiga saj in katranskih oblog tudi spremenljive vremenske razmere. Če bi bila zima dovolj huda in bi kurilne naprave stalno obratovale, bi se namreč v dimnikih zadrževalo manj kondenza, ki povzroča sprijemanje saj na steno dimnika. Tako pa občasno obratovanje peči in zagon hladnega dimnika, na katerem so že nabrane sprijete saje, ki bi sicer padle v iztočni del dimnika, nevarnost vžiga le še poveča, pojasnjujejo strokovnjaki na okoljskem ministrstvu. Takšno »diagnozo« dimniških požarov potrjujejo tudi gasilci, ki sicer lastnikov objektov, kjer je prišlo do vžiga saj, ne sprašujejo, kdaj je bil dimnik nazadnje očiščen, a dejstvo je, da običajno zagorijo saje in katranske obloge, nakopičene v dimniški tuljavi. »Če bi bila tuljava očiščena, tudi do požara ne more priti,« je pojasnil Iztok Zajc, vodja preventivne službe Gasilske brigade Ljubljana.

Tveganje za povečanje dimniškega požara se hkrati povečuje tudi z izborom goriva, in sicer gasilci in dimnikarji priporočajo zgolj kurjenje posušenih drv, medtem ko vsak drug material, kot sta denimo karton ali plastika, pa tudi drva z vsebnostjo lesne smole, povzroča dodatno iskrenje, ki ga odnaša skozi dimniško tuljavo proti vrhu dimnika. »Tam se te iskrice srečajo s sajami in katranskimi oblogami. Za vžig je potreben le še dober zračni vlek in imamo požar v dimniku,« opozarja Zajc, ki se sicer zaveda, da ljudje izbirajo manj kakovostna drva, saj so cenejša. Povečanje števila dimniških požarov obsežnejšemu ogrevanju na cenejša drva pripisuje tudi dimnikar Ismet Okić iz podjetja Dimnikarski mojster S.O.S. Meni tudi, da so ljudje v času, ko so se ogrevali na plin ali kurilno olje, pozabili, kako pravilno kuriti, poleg tega pa pogosto ignorirajo še opozorila dimnikarjev, ker to predstavlja dodaten strošek za sanacijo peči ali kakšen drug gradbeni postopek. »Potem pa izbruhne požar, a krivca vseeno iščejo drugje,« pripoveduje dimnikarski mojster.

Četudi je požar nedolžen, je nujno poklicati gasilce

A če vendarle pride do požara v dimniku, ga nikakor ne gre podcenjevati in pričakovati, da bodo saje same izgorele. Še pomembnejše pa je, da ga ljudje ne gasijo z vodo, saj lahko v tem primeru stene dimnika popokajo in se požar razširi na notranje prostore, poudarjata gasilska in dimnikarska stroka. Zato je nujno poklicati gasilce, umakniti ves gorljivi material vsaj en meter od dimnika in zapustiti prostor, poudarja Zajc.

Po požaru mora dimniško tuljavo pregledati dimnikar, ki odloči tudi o nadaljnjih ukrepih. Največkrat lahko lastniki zakurijo kmalu po požaru, pojasnjuje dimnikar Okić: »Če so bile katranske obloge v dimniku zelo površinske, ostane dimnik nepoškodovan. Večja količina katranske obloge v dimniku pa pri vžigu povzroči ekstremno visoke temperature, višje od 1000 stopinj Celzija. Takrat je v večini primerov obvezna še sanacija dimnika.«