Po skoraj desetih letih igranja v poklicni hokejski ligi NHL si je Anže Kopitar izboril poseben status in na severnoameriških ledenih ploskvah postal eden najbolj uveljavljenih igralcev. Po daljših razgovorih o podpisu nove pogodbe se mu je pred dnevi uresničila velika želja, da bi kariero nadaljeval in morda celo sklenil v Los Angelesu, kjer so ga že na začetku kariere v NHL izstrelili med zvezdnike. Pred dnevi je s kalifornijskim moštvom sklenil osemletno sodelovanje v skupni vrednosti 80 milijonov ameriških dolarjev, kar je več kot doslej, ko je na letni ravni v povprečju zaslužil okoli 7 milijonov dolarjev. Kopitar je z novo pogodbo še malce dvignil svojo vrednost na trgu, saj je postal tretji najbolje plačani hokejist lige. Večja zaslužkarja v NHL sta edinole Patrick Kane in Jonathan Toews iz Chicaga, ki na leto prejmeta 500.000 dolarjev več, kot bo v prihodnje v povprečju zaslužil Kopitar.
Zanimivo, kako velika razlika je med zaslužkarji med hokejsko ligo NHL in košarkarsko ligo NBA, kjer Goran Dragić v Miamiju v povprečju zasluži 17 milijonov dolarjev na leto, čeprav se za šampionski prstan v tem tekmovanju sploh še ni resneje potegoval. Ob tem je treba upoštevati tudi strogo severnoameriško davčno politiko, ki športnikom v nekaterih zveznih državah pobere skoraj polovico bruto zneska. Med še aktivnimi profesionalnimi slovenskimi športniki se je Kopitarju med največjimi zaslužkarji najbolj približal zdaj že nekdanji vratar nogometne reprezentance Samir Handanović, ki v majici italijanskega Interja prejme 2,5 milijona evrov na leto. Najbolj izpostavljeni nogometni zvezdi, Lionel Messi in Cristiano Ronaldo, sta glede na zaslužek z drugega planeta. Ronaldo po oceni ugledne ameriške poslovne revije Forbes z osnovno letno plačo in visokimi bonusi iz marketinških dejavnosti, kamor Kopitar zaradi manjše prepoznavnosti na globalni ravni ne seže, zasluži skoraj 80 milijonov dolarjev, Messi pa le za odtenek manj.
Prisega na tradicionalne vrednote
Kljub izdatnim plačnim razlikam v svetu športa je nesporno dejstvo, da Slovenija še ni imela hokejista na tako visoki ravni. Anže Kopitar ni le šampion najvišjega športnega razreda, ampak tudi preprost fant, ki ga slava in blišč hollywoodskega okolja nista preveč omrežila. V prestižnem Los Angelesu bi lahko živel razkošno, a se je pretiranemu zapravljanju denarja vedno izogibal. Anže Kopitar prisega predvsem na tradicionalne vrednote, zato se najbolje počuti v krogu najožje družine. Svojo družbeno aktivnost v zadnjih petih letih med drugim izkazuje z organizacijo dobrodelnega turnirja v golfu, ko na Bled povabi znane športnike in estradnike, ki zbirajo denar za socialno ogrožene otroke.
Anže Kopitar je tudi človek, ki zna mladim ljudem prižgati iskrico upanja. Zgolj v Sloveniji je postal vzornik številnim najstnikom, ki se ukvarjajo s športom in hrepenijo po vrhunskih dosežkih. Tistim, ki podrobno spremljajo Kopitarjevo športno pot, je v posebnem spominu ostal dogodek po osvojitvi drugega naslova prvaka v NHL, ko je na ledu objel trenerjevega sina Chrisa Sutterja, ki boleha za downovim sindromom, s čimer je pokazal sočutje do šibkejših. S svojim delom je ustvaril uspešno blagovno znamko, ki jo bo začel tržiti tudi prek hokejske akademije na Bledu, ki jo je lani ustanovil v sodelovanju z nekdanjim reprezentančnim kapetanom in dobrim prijateljem Tomažem Razingarjem.
Eden od pomembnejših arhitektov kariere Anžeta Kopitarja je oče Matjaž Kopitar, nekdanji uspešni hokejist in nedavni selektor slovenske hokejske vrste, ki je svojega starejšega sina naučil strogih delovnih navad. Največji slovenski hokejski as v zahtevni konkurenci lige NHL velja za igralca z naprednim razmišljanjem, saj zna predvideti potezo ali dve vnaprej. Na ledenih igriščih se vedno podredi moštvenemu cilju, zaradi hladnokrvnosti in izrazitega pregleda nad igro pa na svoje soigralce deluje pomirjujoče. V dosedanji karieri je imel relativno malo poškodb, kar je posledica izvrstne fizične pripravljenosti, zaradi katere se mora v poletnih dneh odreči poležavanju na plaži. Čeprav igra na položaju napadalca, je z leti opazno izboljšal igro v obrambi, zaradi česar je zaslovel kot eden najbolj vsestranskih hokejistov na svetu.
Junak ljudskih src
Kot rečeno, je Kopitar še posebej vezan na družinsko življenje, zato je njegova zasebnost od nekdaj skrbno varovana pred očmi javnosti. Pred dvema letoma in pol je na veliki svatbi na Otočcu omožil dolgoletno partnerico Ines, s katero sta lani povila prvorojenko Nežo. Zelo zaščitniški je do svojega mlajšega brata Gašperja, s katerim je pred leti v času stavke v NHL celo zaigral v drugi švedski ligi, medtem ko so se drugi mojstri igre s ploščkom in palico začasno preselili v ugledne evropske klube. Javnost je Anžeta Kopitarja vzljubila zaradi njegove celostne podobe, ki so mu jo pomagali ustvarjati tudi mediji. Kopitar je kot rojeni zmagovalec hitro postal junak ljudskih src, kar je bilo najbolj očitno na obeh slavjih ob osvojitvi Stanleyjevega pokala, ko se je na njegovo Hrušico zgrnila armada navijačev, da bi ujela zgodovinski trenutek.
Zgodovino pa je Anže Kopitar pisal tudi v dresu slovenske reprezentance, s katero je pred dvema letoma dosegel vrhunec v olimpijskem Sočiju. Čeprav v slovenskem dresu zaradi natrpanega urnika v NHL ne nastopa prav pogosto, se je na olimpijskih igrah izkazal kot vodilna avtoriteta moštva, s katerim je dosegel sanjsko uvrstitev v četrtfinale. Nacionalne barve je nazadnje zastopal na lanskem svetovnem prvenstvu elitnega razreda v Ostravi na Češkem, kjer se je Sloveniji zaradi nazadovanja v nižji razred nastop ponesrečil, zaradi česar je s selektorskega mesta odstopil njegov oče. V javnosti so se tedaj pojavila ugibanja, da Anže Kopitar ne bo več igral za Slovenijo, a je kasneje pojasnil, da se bo vabilu vedno odzval, če bo le imel dovolj časa.
Kopitarjevi cilji tudi v tej zimi ostajajo visoki. Z Los Angelesom v pacifiški skupini zanesljivo drži vodilni položaj, v zadnjih tednih pa je občutno popravil osebno statistiko. Ob podobnem nadaljevanju in morebitni novi uspešnici kraljev v končnici bi sloviti hokejski gral lahko kmalu spet pristal v Kopitarjevih rokah. Vse kaže, da njegovo prijetno potovanje po hokejski galaksiji še zdaleč ni končano.
