Delo voznika za volanom ni lahko. Ob tem, da se mora ukvarjati s samim vozilom, mora spremljati in predvidevati nešteto zunanjih dejavnikov, in se jim prilagajati. Časa za sprotne odločitve v določenih trenutkih ni veliko, a ker danes izkušenejši vozniki vse to nekako delajo »nagonsko«, radi pozabijo, da niso nezmotljivi. Vse se dodatno zaplete, ko se vmeša še vreme. Dež, sneg, poledica, močno sonce in – tema. Ta je svojevrsten zalogaj, tudi zaradi same narave človeškega telesa. Ponoči namreč delujemo drugače kot podnevi in pri tem ne moremo nič, razen da se prilagodimo zahtevam matere narave.
Vozniki se pogosto ne zavedajo slabega vida
»Za nočno vožnjo, vožnjo v mraku ali slabih vremenskih razmerah sta nujna dober osrednji in obrobni vid. A vozniki se pogosto ne zavedajo slabega vida ali pa se zavedajo, a ne ukrepajo. Pri očesnem pregledu za nočni vid tako pregledamo osrednjo vidno ostrino, vidno polje, osrednji in obrobni ter nočni vid na niktometru. Z zmanjšano ostrino vida se zmanjša kontrastna občutljivost, sposobnost ocenjevanja razdalje, hitrosti, smeri in posledično se voznik kasneje odzove,« pravi oftalmologinja Maja Novak Brecelj, strokovna vodja Očesne ordinacije dr. Novak Brecelj iz Ljubljane.
Po tej logiki naj bi ponoči vozili le vozniki, ki imajo zadovoljiv vid, saj človeško oko ponoči svet okoli nas zaznava drugače. Sodobni avtomobili imajo seveda vedno zmogljivejše luči, svoje pa lahko naredijo tudi druge tehnologije. Tako dve vodilni znamki, BMW in Mercedes, tudi razvijata sisteme za lažjo in varnejšo vožnjo ponoči. Mercedes je razvil sistem night view assist plus, ki je trenutno najnovejša različica sistema za pomoč pri nočni vožnji s pomočjo kamere. Prvo generacijo tega sistema so predstavili v razredu S leta 2006. »Sistem deluje s pomočjo infrardeče kamere in kamere za toplotno zaznavanje. Natančno zaznava objekte tudi v popolni temi do oddaljenosti 160 metrov pred vozilom. Sistem tudi opozori na nevarnost pešcev ali živali na cestišču. Te dodatno osvetli na zaslonu in jih obrobi z rdečo barvo, v primeru nevarnosti trka tudi z zvočnim signalom. Sistem je trenutno na voljo za vse modele razreda S in stane 3448 evrov pri modelu kupe in kabrio, pri limuzini je cena odvisna od motorne različice in se giblje od 2948 do 3718 evrov,« je povedal Anej Ferko z oddelka za stike z javnostmi pri Autocommerceu.
BMW pa s sistemom night vision s funkcijo prepoznavanja oseb, ki stane 2178 evrov in je na voljo v modelih serije 5, 6, 7, X5 in X6, deluje s pomočjo infrardeče tehnologije, kar omogoča, da se osebe in živali veliko hitreje opazijo v situacijah s slabo vidljivostjo. »V potencialno nevarnih situacijah se prikaže rumeno opozorilo, v zelo kritičnih pa opozorilo z rdečim simbolom in zvočnim opozorilom. Sistem vključuje tudi dinamične označevalne luči, torej osvetlitev oseb ali živali, ki so izpostavljene nevarnosti, prek glavnih žarometov,« so povedali pri BMW Group Slovenija. Dodajmo, da je v avtomobilu še cel kup drugih dodatkov, ki so na voljo tudi v vozilih nižjih cenovnih razredov, ki po svoje pripomorejo k lažji vožnji ponoči, od samodejne zatemnitve vzvratnega ogledala, prilagodljivih žarometov, samodejnega vklopa dolgih luči ali sistemov, ki opozarjajo na možen nalet, zapustitve voznega pasu, radarskega tempomata in še bi lahko naštevali.
Nevarnosti zaradi vremena se ponoči še dodatno stopnjujejo
A vsej tehniki navkljub je človek tisti, ki mora ukrepati, ki se mora zavedati slabosti očesa ponoči. Zato se mnogi vozniki, tako pravi Maja Novak Brecelj, bojijo vožnje ponoči zaradi slabšega vida, ki je lahko tudi posledica neustrezne dioptrije očal ali kontaktnih leč, motenj optičnih medijev, najpogosteje pa siva mrena, bolezni mrežnice ali zgolj starostnega slabšanja nočnega vida. »Vozniki bi morali pogosteje na lastno pobudo na preventivni pregled k okulistu, ne glede na občutke o ustreznosti vida. Počasno pešanje vida, spremembe dioptrije ali očesne boleznih vozniki pogosto ne opazijo ali pa si nočejo priznati,« še dodaja Maja Novak Brecelj.
Tega pa se zavedajo tudi v avtošolah, kjer svoje učence tako ali drugače pripravljajo na razmere v vsakdanjem prometu. Po mnenju strokovnjakov lahko vožnjo ponoči razdelimo na štiri področja, in sicer na samo vidljivost, vidnost, vremenske razmere in voznikovo počutje. »V šoli vožnje kandidate za voznike seznanimo z ukrepi za zmanjšanje nevarnosvti vožnje ponoči. Za čim boljšo vidljivost uporabimo primerne žaromete, poskrbimo tudi za čistočo žarometov, pomembna je čistoča šip, tako na zunanji kot na notranji strani. Kakovostne metlice brisalnikov bistveno izboljšajo vidljivost. Na dobro vidnost opozarjamo predvsem voznike motornih koles, ki s svojimi oblačili v signalnih barvah pripomorejo k temu, da so opaznejši. Nevarnosti zaradi vremena se ponoči še dodatno stopnjujejo. Da ima noč svojo moč, v prometu še bolj velja. Noč je namenjena počitku, utrujenost se stopnjuje s časom vožnje, kar se še bolj pozna v nočnem času. Simptomi, ki se pojavijo pri utrujenem vozniku, so podobni tistim, ki jih povzroči alkohol, in vsi vozniki se zavedamo teh nevarnosti,« je povedal Matjaž Mozetič, strokovni vodja šole vožnje v avtošoli B & B iz Kranja.
In dodal, da del odgovornosti za večjo varnost nosi tudi (ne)ustrezna infrastruktura. »Tukaj bi lahko poudaril dobro vidno prometno signalizacijo in osvetlitev cest ter vidnost talnih označb. Ko se ponoči peljem proti sosednji Avstriji, je na drugi strani predora vidnost oznak občutno boljša. To je najizraziteje na mokrem vozišču. Obstaja veliko tehničnih ukrepov, ki jih naši prometni strokovnjaki poznajo bolje od nas, a se vse ustavi pri denarju,« meni Matjaž Mozetič. Zato se na vožnjo ponoči ne odpravljajmo utrujeni. Že kakšna urica spanja pred vožnjo bo pomagala, predvsem pa naj voznik posluša svoje telo in se pravočasno odloči za aktivni počitek.
