Kdor se vsaj približno ukvarja s kitajsko borzo, ve, da gibanje tečajev delnic na lokalnih trgih v Šanghaju in Shenzhenu običajno ni povezano z makroekonomskimi dogodki, saj smer premikov tečajev oblikujejo individualni trgovci, ki jih zanimajo predvsem špekulativni nakupi in prodaje delnic in se z makroekonomskimi kazalniki ne ukvarjajo kaj dosti. Bolj drži teza, da so delnice na kitajski borzi v prvih dneh letošnjega leta padle zaradi trgovalnih omejitev, ki so predvidevale konec trgovanja v posameznem dnevu, če delniški indeks pade za 7 odstotkov. Te omejitve so bile po nekaj dneh padcev odpravljene.

Kitajska je v torek objavila, da je njeno gospodarstvo v zadnjem četrtletju lanskega leta zraslo za 6,8 odstotka na letni ravni, kar je nekoliko manj, kot so predvidevali analitiki (pričakovali so 6,9-odstotno rast), še vedno pa bistveno nad 6- ali manj odstotno rastjo, kar so pričakovali nekateri. Čeprav se vedno pojavljajo dvomi o zanesljivosti objavljenih podatkov, takšne objave ne bi smele biti razlog za zaskrbljenost.

Tudi poceni nafta ni vedno slaba novica. Zaradi poceni nafte se krepi kupna moč prebivalstva, povečuje se povpraševanje, zaradi česar lahko podjetja beležijo boljše poslovne rezultate. Izjema so proizvajalci surove nafte.

Res pa je slaba novica, da se je denar lanskega 16. decembra podražil. Takrat je ameriška centralna banka dvignila obrestno mero, s tem pa se je povišala cena denarja, s katerim banke dajejo posojila in se nato investira na finančne trge. Ko se cena denarja poveča, se marsikateri trgovec vpraša, ali je še smiselno vztrajati v tveganih naložbah. Nekateri so se umaknili oziroma zmanjšali svoje pozicije.