Preobrazba v pravičnejši svet se začne danes

Leto nasilja in napredka

Nekateri se bodo spomnili grozljivih zgodb o smrti in uničenju po svetu, predvsem v Siriji. V tej državi je izgubilo življenje več kot 250.000 ljudi, skoraj 11 milijonov je razseljenih. Drugi bodo priklicali občutke žalosti, strahu in jeze zaradi nasilnih napadov skrajnežev, vključno z mučenjem, ugrabitvami in usmrtitvami nedolžnih civilistov po svetu. Spet tretji se bodo spomnili preprostega, a skrb zbujajočega dejstva, da je bilo leto 2015 najtoplejše leto, odkar se izvajajo meritve. In nenazadnje, vsako leto umre več kot 15.000 otrok, večinoma zaradi bolezni, ki jih lahko preprečimo.

Ne glede na vse je bilo leto 2015 zaznamovano z napredkom in zgodovinskimi uspehi.

Zdravstveni delavci in javni uslužbenci so ob podpori mednarodne skupnosti zajezili epidemijo ebole v Sierri Leone, Liberiji in Gvineji. Iztekli so se razvojni cilji tisočletja, preko katerih smo za več kot 50 odstotkov zmanjšali število ljudi po svetu, ki živijo v skrajni revščini. Preko dialoga so se izboljšali odnosi med Kubo in ZDA. Dialog je pripeljal tudi do iranskega jedrskega dogovora, preboja v mirovnih pogovorih v Kolumbiji in tranzicije v Srednjeafriški republiki. Med drugim je v varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) prišlo do dogovora o časovnem načrtu reševanja sirskega konflikta. Prišlo je upanje, da lahko končno in resnično pričnemo z reševanjem te strahotne humanitarne katastrofe.

Vsak od navedenih dosežkov je uspeh zase. Kljub temu največ upanja prinaša sprejetje treh velikih mednarodnih sporazumov, ki jih je sprejelo več kot 193 članic ZN.

Septembra 2015 so se svetovni voditelji zbrali v New Yorku, da bi sklenili nov pakt za človeštvo. Sprejeli so 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih imenujemo tudi globalni cilji. Dva meseca prej so isti voditelji v Adis Abebi sprejeli nov svetovni okvir za financiranje, krepitev zmogljivosti, tehnologijo, trgovino, dolg in druga vprašanja, ki podpirajo uresničevanje omenjenih globalnih ciljev. Decembra smo v Parizu po letih razočaranj premagali delitve in se dogovorili o tem, kako preprečiti katastrofalne podnebne spremembe in hkrati doseči napredek človeštva.

S temi sporazumi so se vlade po svetu zavezale, da bodo na svetovni ravni izpeljale tri nujne spremembe. Najprej so se zavezale, da bodo povsod po svetu reševale vzroke revščine in lakote ter se zavzemale za napredek človekovega razvoja in enakost spolov. Nadalje so se dogovorile, da bodo spodbujale skupno blaginjo in opravile prehod v nizkoogljično gospodarstvo ter varovale naše skupno naravno okolje. Nazadnje so se dogovorile, da bodo izboljšale upravljanje na vseh ravneh, da bi dosegli bolj mirno, pravično in vključujočo družbo.

2016 – od zavez k dejanjem

Skeptiki se bodo seveda zamislili o sposobnosti in zavezi vlad, da te sporazume dejansko uresničijo. Ne verjamem le, da nam lahko uspe, ampak resnično verjamem, da nam bo uspelo.

Zakaj?

Že petdeset let sem v politiki in še nikoli nisem videl pogajanj, ki bi bila tako posvetovalna in vključujoča kot ta, ki so prinesla omenjene sporazume. Posledično imajo ti sporazumi politično zavezo na najvišji možni ravni. Prav tako so sporazumi pomagali ustvariti globalno gibanje za pozitivne spremembe, ki vključuje civilno družbo, mlade, zasebna podjetja in številne druge. Ti bodo z nami na vsakem koraku nove poti, ki jo bomo prehodili skupaj v naslednjih petnajstih letih. Z razvojnimi cilji tisočletja in znižanjem cen obnovljivih virov energije so mnoge vlade in številna podjetja dokazala, da nujne spremembe niso le možne, ampak se že dogajajo.

Kljub temu moramo v letu 2016 graditi na tem zagonu in zagotoviti hitro izvajanje sporazumov. Vsak lahko prispeva že danes. Kot predsednik generalne skupščine ZN zagotavljam, da bo to moja glavna prednostna naloga.

V tej zgodbi morajo vlade opredeliti in načrtovati potrebne spremembe, ki jih morajo izvesti za dosego globalnih ciljev. Vlagati morajo v osnovne storitve, da lahko vsak posameznik izpolni svoj potencial. Ustvariti morajo ugoden pravni in politični okvir, ki bo spodbujal bolj odgovorno porabo javnega denarja in večje naložbe v trajnostno infrastrukturo. Hkrati morajo doseči bolj pregledno in vključujoče upravljanje, kjer vsak plača pravičen delež, ljudje živijo v svobodi in varnosti, družba pa postaja bolj povezana in enakopravna.

Na mednarodni ravni potrebujemo sistem ZN, ki bo pripravljen državam zagotoviti potrebno podporo. Prav tako moramo zagotoviti, da bodo odločitve na ekonomskih forumih, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, G20 idr., bolj usklajene z novo agendo 2030 za trajnostni razvoj in posledično globalnimi cilji.

Na področju miru in varnosti potrebujemo spremembe na ravni ZN, da bomo postali še boljši pri preprečevanju konfliktov in varovanju človekovih pravic, pri čemer ukrepi ne smejo biti prepozni.

Cilji trajnostnega razvoja oziroma globalni cilji zahtevajo tudi ukrepe zasebnega sektorja. Ta mora svojo podjetniško aktivnost uskladiti z bistvom novih globalnih ciljev. Svoj inovacijski potencial lahko podjetja usmerijo v iskanje rešitev za uresničevanje globalnih ciljev ter se pri tem povezujejo z vladami in drugimi ključnimi akterji glede finančnih spodbud. Pomembna je tudi vključenost globalne finančne industrije, ki mora prav tako podpreti našo novo usmeritev. Vlade morajo za zasebni sektor zagotoviti ugodno davčno zakonodajo, ki bo spodbujala zelene naložbe, ki niso le v dobrobit okolja in prihodnosti človeštva, ampak tudi zasebnega sektorja.

Ne glede na vse pa se spremembe ne bodo zgodile brez ukrepanja in pritiska civilne družbe ter ljudi po svetu. Nevladne organizacije morajo od vlad zahtevati, da upoštevajo zaveze, ki so jih dale leta 2015. Človekoljubne ustanove morajo podpirati ukrepe, ki so usklajeni z novimi globalnimi cilji, in še bolj učinkovito sodelovati z vladami in drugimi akterji. Preprosti ljudje, mladi in drugi naj izkoristijo neverjeten napredek zadnjih let na področju informacijske tehnologije, ki lahko postane ključni dejavnik uresničevanja globalnih ciljev.

Če smo v letu 2015 dosegli izjemen preboj, naj bo leto 2016 leto konkretnih dejanj vseh nas in začetek potrebne preobrazbe, ki vodi v bolj trajnosten in pravičen svet.