Kraljica Viktorija mrtva

London, 22. jan., 6. ura 55 min. zvečer. Kraljica Viktorija umrla je ob 6. uri 45 min. zvečer (1. ura 45 minut po newyorškem času) v Osborne House. Takoj po smrti vršila se je obiteljska seja, princ Wales dobil je oficijelno poročilo o smrti kraljice ter zajedno častitanja in naznanilo, da je postal kralj Anglije. Imenoval se bode »Edward VII. kralj Velike Britanske in cesar Indije.« Takoj po smrti izišli so londonski časniki v žalni obliki naznanjajoči »prizore pri smrtni postelji«.(...)

Glas naroda (New York), 23. januarja 1901

Kraljica Viktorija 

Sinoči je umrla angleška kraljica Viktorija. Dne 20. junija 1837, stara še le 18 let, je bila poklicana v pozni noči iz Kensingtona na prestol treh združenih kraljestev. Z navdušenjem je angleški narod pozdravil hčer vojvode Kentskega in ni se varal v svojih nadah. Saj je pred njo bilo več kraljev, ki niso širili sijaja svojega prestola. Brez srca je bil Jurij I., brez pameti Jurij III., brez spoštovanja Jurij IV., brez sposobnosti njen prednik Viljem IV. Tudi njen oče, ki ni preživel svojega kralja, je po svoji krivdi zgubil zaupanje naroda.

Tako je mlada dama vzela v roke žezlo mogočne države in prebivalstvo jo je pozdravilo z nepopisnim veseljem. Vladala je 63 let mirno in tiho kot plemenita ženska. Vsak čas se je zavedala svojega visokega dostojanstva, a tudi svojih ustavnih dolžnostij. (…) Sedaj ob njeni smrti more angleški narod spoznati globoke sledove v zgodovini zadnjih desetletij. Anglija je pod vlado kraljice Viktorije in njenega soproga princa Alberta napredovala z orjaškimi koraki v vsakem oziru. Kraljica Viktorija zapusti svojemu nasledniku štirikrat večjo državo, nego jo je prevzela.(…)

In ko je angleški trizob vladal malone ves svet, je kraljica Viktorija vršila vladarske dolžnosti z ono žensko skromnostjo, ki je skoraj v nasprotju s sijajem mogočne krone. Kot mati, žena in kraljica je vzbujala ljubezen in spoštovanje svojih podložnikov. Revežem in sirotam je bila dobra mati, v kraljevskih palačah v Osbornu in Vindsoru vzgled varčne gospodinje.(…)

Burska vojska je velik madež v njeni zgodovini. Viktorija se je sicer ustavljala grabežljivosti svojih lordov, a zgodovina piše to roparsko delo na njen račun. In ta rana je plemenito kraljico pekla na mrtvaški postelji...

Slovenec, 23. januarja 1901

Angleška kraljica Viktorija

je umrla v torek zvečer v visoki starosti 82 let. Za časa njenega vladanja se je Angleška znamenito povzdignila. Postala je največja in najbogatejša država na svetu. Kraljica Viktorija je vladala skoro 64 let Angleško. Njeno vladanje kaže dobro, kako mogočno lahko napreduje kaka država, ako je moč v rokah ljudstva, ako ima ljudstvo v vseh zadevah prvo in poglavitno besedo. Na Angleškem ima vso moč ljudstvo in Angleška je bogata in močna, v Avstriji imajo pa vso moč duhovniki in Avstrija je slaba in revna ter bolna smrt.

Rodoljub, 24. januarja 1901

Angleška politika.

Na mrtvaškem odru leži truplo angleške kraljice in indijske cesarice. Ob odru v gradu Osbornu žalujejo njeni sinovi in hčere, unuki in praunuki. Njena smrt vzbuja tudi mej narodom angleškim iskreno sočutje, ker izkazovala je v dolgem svojem življenju mnogo ljubezni in zaslužila ljubezen in spoštovanje. Njeno vladanje pomeni za Anglijo velikanski napredek v vsakem oziru. Izvršile so se razne reforme na političnem in socialnem polju, razvila se je orjaškim korakom trgovina in industrija, pomnožil nečuveno promet, razvilo se bujno slovstvo. S tem pa je rasla moč angleške države, ki je po širnem svetu osvojevala si ogromna zemljišča, ustanavljala naselbine in grabila neštete milijone tujega imetja.

Nepretrgana je vrsta krvavih vojska, ki jih je bíla angleška armada za vlade kraljice Viktorije od 1. 1840 do njene smrti. Našteli smo do 30 vojsk, ki so posledica angleškega imperializma. S krutim nasilstvom si je angleška brezozirna politika osvajala bogate zemlje v Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, podjarmila si razne rodove, uzela jim svobodo in bogastvo, katero je v raznih pridelkih in izdelkih izvažala v domovino.

Imperializem označuje angleško domačo in vnanjo politiko. In tej struji je bila udana tudi pokojna kraljica. Četudi je v obče uvaževala državno ustavo in izvrševala sklepe in nasvete parlamenta in odgovornih ministrov, vendar so se večkrat ministri ob novih volitvah prepričali o višjem vplivu na dvoru. Upirala se je osobito raznim načrtom, ki jih je zasnoval zagovornik pravice in morale, slavni Gladstone.(…)

Slovenec, 25. januarja 1901