V sedemdesetih letih je ta skupina pod vodstvom Andreasa Baaderja in Ulrike Meinhof sejala strah z ugrabitvami, ropi in bombnimi napadi, oblasti pa so jo uvrstile med teroristične organizacije. Ostanki tako imenovane tretje generacije RAF iz devetdesetih let prejšnjega stoletja za nemško tožilstvo niso več teroristi, ampak združba, ki si »s kriminalnimi dejanji poskuša financirati življenje v ilegali«. Zdaj 61-letni Staub, 57-letna Klettejeva in deset let mlajši Garweg naj bi bili odgovorni za bombni napad leta 1993 na tedaj še nedokončan zaporniški kompleks Weiterstadt. Vanj jim je, potem ko so onemogočili varnostnika, uspelo namestiti okoli 200 kilogramov eksploziva in povzročiti za okoli 130 milijonov tedanjih nemških mark škode. Preiskovalci so šele 14 let kasneje identificirali starejša dva napadalca na podlagi vzorcev DNK, hkrati pa je bilo to teroristično dejanje zabeleženo kot zadnje s strani RAF, razpuščene leta 1998. Za trojico je obveljalo, da je ostala aktivna, pripisali pa so ji uspešen rop leta 1999, ko so v podobni akciji, kot sta bili lanski spodleteli, iz oklepljenega avta za prevoz gotovine v Duisburgu odnesli milijon nemških mark, kasneje vrednih pol milijona evrov. Vrnitev nekdanjih teroristov na nemško sceno s kalašnikovkama in bombometom je tako za nemške oblasti, ki jih okupirajo mnogo bolj nevarni džihadisti, dokaj obroben kriminal. Temu gre tudi pripisati, da je tožilstvo na Spodnjem Saškem šele po ponovljenem oboroženem napadu v Wolfsburgu ter okrepljeni zaskrbljenosti po pariških terorističnih napadih pomirila domačo javnost z identifikacijo Daniele, Ernst-Volkerja in Burkharda ter razlago, da še vedno ubežna upokojena teroristična trojica zgolj išče nadomestila za izpadlo pokojnino, za katero v ilegali v minulih desetletjih ni mogla poskrbeti.