Potem ko je Avstrija določila zgornjo mejo števila prosilcev za azil, ki jih namerava v prihodnjih letih še sprejeti, in je začela na meji s Slovenijo zavračati tudi afriške ekonomske migrante, so države vzdolž balkanske migracijske poti sprejemale nove omejitvene ukrepe prehajanja beguncev. Slovenija je včeraj zvečer z enakim omejitvenim ukrepom prepuščali bodo zgolj še tiste begunce, ki nameravajo za azil zaprositi v Nemčiji in Avstriji sledila drugim državam na balkanski migracijski poti. Kako bo zaradi novih pogojev prehajanja videti mejni nadzor na slovensko-hrvaški meji, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar včeraj ni želela pojasniti. Ukrepi vključujejo tudi intenzivno varovanje zelene meje zunaj mejnih prehodov, kjer bi lahko zavrnjeni migranti poskušali najti prehod.
Cilj morajo navesti že v Grčiji
Na grških otokih, kamor begunci prispejo v čolnih čez Egejsko morje, je policija včeraj od beguncev zahtevala, da pri registraciji navedejo ciljno državo njihove poti. V grški pisarni UNHRC so nam povedali, da še niso dobili pojasnil, zakaj se je Grčija odločila za ta nov ukrep. V Makedoniji so oblasti medtem beguncem ponovno odprle mejo pri Gevgeliji, a sta v veljavi ostali dve siti: še naprej so zavračali vse begunce, ki niso prihajali iz Sirije, Afganistana in Iraka, hkrati pa so uvedli še pogoj, da prepuščajo zgolj tiste, ki nameravajo za azil zaprositi v Nemčiji ali Avstriji.
Srbija je enak pogoj napovedala že v sredo, včeraj pa se jim je z identičnim pogojem na balkanski poti pridružila še Hrvaška. Odhajajoči notranji minister Ranko Ostojić je priznal, da sploh ne bi smeli omejevati beguncem vstopa v državo na podlagi odgovora, ali bodo za azil zaprosili v Avstriji ali Nemčiji, saj je to v nasprotju z mednarodnim pravom.
Kaj storiti, ko je kvota dosežena?
V Avstriji se je med koalicijskima partnericama po doseženem političnem dogovoru ponovno začela debata, kaj se bo zgodilo, ko bo zgornja meja prosilcev za azil presežena. Ker je po mednarodnem pravu to kvoto sporno določiti (na to je opozorila tudi Györkös-Žnidarjeva), kancler Werner Faymann še naprej uporablja izraz »okvirna vrednost«. Za rešitev tega vprašanja je sicer naročil dve pravni mnenji.
»Če si Madžarska dovoli, da na svoje ozemlje ne spusti skoraj nobenega prosilca za azil in zaradi tega ni sankcionirana, potem je stanje jasno,« pravi Miha Nabergoj, strokovnjak za azilno pravo iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. »Na področju sprejemanja neregularnih migrantov sicer vlada neke vrste pravna praznina, pravo se bolj ukvarja s posledicami kot pa z reguliranjem prihodov. Če nekdo že vstopi v državo in izrazi namero za azil, se ga ne sme prisilno vračati, ampak je treba njegovo prošnjo vsebinsko presojati, ali pa odločiti, da je za njegovo prošnjo pristojna druga država.«
Toda v praksi je po Nabergojevi oceni situacija drugačna. »Španija ima denimo na meji z Marokom, v enklavah Melilla in Ceuta, postavljen zid, čez katerega je skoraj nemogoče priti. Če ga komu uspe preplezati, pa ima možnost zaprositi za azil. Takšnega zidu seveda Avstrija na meji s Slovenijo ne more postaviti, zato je vprašanje, koliko in s kakšnimi sredstvi bo Avstrija sploh poskušala omejiti vstop. Glede na to, da v EU ni prišlo do dogovora o delitvi bremen, so se države začele odločati za posamične ukrepe, četudi zanje nimajo pravne podlage.«
