Operacijo ruske tajne službe FSB, da zastrupi svojega nekdanjega agenta Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem 210, je verjetno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, se glasi sklep poročila leto dni in pol trajajoče britanske preiskave, ki je po včerajšnji objavi takoj zaostrilo odnose uradnega Londona in Moskve. Slednja je odgovorila, da gre za provokacijo britanskih oblasti, ki se ne more končati drugače kot s poslabšanjem odnosov.
Imeli so ga za izdajalca
V 328 strani dolgem poročilu, ki se mestoma bere kot kriminalka, je zapisano, kako se izmerjene sledi povečanega sevanja radioaktivnega polonija ujemajo z gibanjem nekdanjega pripadnika ruske tajne službe Andreja Lugovoja in nekdanjega pripadnika ruske vojske Dmitrija Kovtuna po Londonu, Nemčiji in drugod. Poročilo, ki ga je spisal vodja preiskave Robert Owen, ponavlja obtožbe, da sta Litvinenka zastrupila Lugovoj in Kovtun, ki sta pod zaščito Rusije. 1. novembra 2006 naj bi plutonij zlila v čaj Litvinenku, ko se je z njima srečal v londonskem hotelu. Lugvoj je bil namreč njegov občasni sodelavec.
Poročilo omenja več razlogov, zakaj naj bi Litvinenka, ki je leta 2000 zapustil Rusijo in dobil politično zatočišče ter kasneje državljanstvo v Veliki Britaniji, ubila ruska tajna služba. Piše tudi, kakšni bi lahko bili razlogi Putina, da domnevno odobri njegov umor, rekoč da je med njima nedvomno obstajal oseben spor – ne nazadnje je Putina za zastrupitev obtožil sam Litvinenko na smrtni postelji. Poročilo tako navaja, da je Litvinenko v FSB veljal za izdajalca, ki je prekršil pravilo molčečnosti in medijem javno govoril o notranjih zadevah tajne službe. Še v času predsednika Borisa Jelcina je namreč na tiskovni konferenci obtožil nadrejene, da so mu leta 1998 naročili umor oligarha Borisa Berezovskega. Nadalje v poročilu piše, da je Litvinenko rusko tajno službo in oblasti obtožil za bombni napad na stanovanjski blok v Rusiji, v katerem je umrlo tristo ljudi, da bi dobile povod za vojno v Čečeniji. Poročilo navaja, da je Litvinenko sodeloval s tujimi tajnimi službami, med drugim z italijansko in špansko, pri razkrivanju ruske mafije, ki naj bi delovala pod zaščito državnega vrha in med drugim tudi prodajala orožje Al Kaidi. V poročilu še piše, da je Litvinenko nekaj pred smrtjo na čečenski novičarski spletni strani obtožil Putina, da je pedofil in da so o tem obstajali posnetki.
V poročilu je Owen kot malo verjetne zavrnil druge teorije – da je Litvinenka ubila mafija, britanske tajne službe, Berezovski (zaradi spora) ali da je storil samomor.
Cameron odkrito povedal, da Rusijo potrebujejo zaradi Sirije
Poročilo je pričakovano povzročilo oster odziv Moskve, ki ves čas zavrača odgovornost za smrt Litvinenka, enako jo zavračata Lugovoj in Kovtun. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je poročilo spolitizirano. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da bodo na poročilo odgovorili po »diplomatskih kanalih«. Ruski veleposlanik v Londonu pa je ocenil, da je poročilo »poskus dodatnega pritiska na Rusijo v zvezi z vrsto mednarodnih vprašanj, kjer obstajajo različni pogledi«.
Britansko zunanje ministrstvo pa je ruskemu veleposlaniku podalo oceno, da je Rusija pokazala »sramotno neupoštevanje britanskih in mednarodnih zakonov, standardov ravnanja in varnosti britanskih državljanov«. Je pa premier David Cameron hitro nakazal, da dodatnih ukrepov proti Rusiji ne bo, ker jo potrebujejo v pogajanjih o Siriji: »Ali moramo imeti neke vrste odnosov z njo, ker potrebujemo rešitev sirske krize? Da, jo. A imeli jih bomo... s hladnim srcem.«
