Islamski versko-kulturni center v Ljubljani dobiva konkretne obrise, saj so delavci glavnega gradbinca Gorenje projekt in njegovih podizvajalcev z deli že krepko nad površino. Med Parmovo in Kurilniško ulico pa je tudi v teh dneh kljub nizkim januarskim temperaturam sila živahno. »Vse poteka po načrtih. Do zaključka prve faze nam je ostalo še približno deset odstotkov betonskih del. Zgraditi je treba še abdestano (umivalnico) in minaret. To sta – poleg mošeje – tudi najzahtevnejša objekta,« nam na gradbišču, ki za zdaj daje videz vzhajajoče stanovanjske soseske, razloži vodja gradbišča Stojan Ložar iz velenjskega podjetja Gorenje projekt.
Z ljubeznijo je položen sleherni »kamen«
Od aprila so pod zemljo zgradili garažno hišo (v njej bo 100 parkirnih prostorov), restavracijo, amfiteater in telovadnico, ki je kar 12 metrov pod površino, medtem ko nad zemljo rastejo molilnica z umivalnico in minaretom, upravni, stanovanjski in izobraževalni objekt s knjižnico. Z najzahtevnejšimi objekti na gradbišču se spoprijema ekipa delavcev pod poveljstvom glavnega podizvajalca Esada Mulalića iz Domžal. Ta se je v Slovenijo priselil pred 30 leti iz Bužima, mesteca na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine blizu meje s Hrvaško. Najprej je deset let kot strojnik delal v Litostroju, potem pa je šel na svoje in se začel ukvarjati z gradbeništvom. Mulalić je na gradbišču od vsega začetka; sodeloval je že pri rušenju starih objektov in izkopu gradbene jame. Kot vernik do nastajanja islamskega centra goji poseben odnos, z ljubeznijo položi sleherni »kamen«. »Na Parmovi sem že šest mesecev, imamo pa tudi drugod odprta gradbišča. A na njih se zadržim vsega pol ure, tukaj pa preživim najmanj deset ur na dan. Kakšni občutki me prevevajo, ko gradim džamijo? Počutim se, kot da sem vse življenje preboleval manjšo operacijo, zdaj pa prihajam k sebi. Ponovno sem rojen,« vzhičeno razloži Mulalić in poudari, da je vesel, ker bo lahko nekoč tudi vnukom pripovedoval, kako je gradil džamijo.
»Gospod Mulalić z družino je tudi največji donator med posamezniki. Odkar smo začeli delati, pa prispeva levji delež h gradnji,« na dušo našega sogovornika zapiha glavni tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, sicer Mulalićev »sosed« iz Bužima. Da je Bužim usodno povezan z Ljubljano, pa potrjuje dejstvo, da iz tega bosanskega mesteca prihaja tudi soproga slovenskega muftija Nedžada Grabusa.
Na kosilo v islamski center
Pri gradnji džamije sodeluje veliko muslimanov. A to nikakor ni bila zahteva islamske skupnosti, poudari Porić in doda, da tudi preostali živelj na gradbišču, ki praznuje drugačne praznike, ne jemlje gradnje kot običajne službe, ampak goji poseben odnos do vzhajajočega objekta. »Decembra oziroma januarja smo jim čestitali za božič. Želimo si, da bi objekt tudi kasneje živel v medkulturnem in medverskem sobivanju. To vsekakor ne bo geto, zaprt za eno skupino ljudi,« je prepričan tajnik islamske skupnosti.
V islamskem centru se namreč ne bodo dogajale le verske vsebine, temveč tudi izobraževalne, kulturne, športne in druge. »Nekdo bo prišel recimo samo na kosilo v restavracijo. S seboj bo lahko pripeljal otroke, saj bo poleg restavracije tudi igralnica. Otroci in drugi pa se bodo lahko zadrževali tudi v parku, ki bo pred vhodom v restavracijo,« pojasni Porić, ki meni, da bo celoten kompleks bistveno pripomogel tudi k razvoju doslej degradiranega območja. »Z džamijo, ki bo prinesla posebno pozitivno energijo, se pravzaprav začenja urejati ta del mesta. Tudi Parmova ulica se bo obnavljala, stari objekti na njej se bodo rušili, gradili se bodo novi, namenjeni administraciji, pa nova cesta…«
Mujezin bo k molitvi petkrat na dan klical v živo
V islamski skupnosti se že veselijo tudi prihodnjega sobivanja s sosedi, ki občasno popasejo firbce na vhodu in tudi kaj vprašajo. »Verjetno se spomnite žolčnih razprav na prelomu tisočletja, ko je bila v igri lokacija na Cesti dveh cesarjev. Celo referendum so zahtevali. Tukaj nisem slišal še nobene žal besede, nobenih kritik, negativizma. Tudi na četrtni skupnosti Bežigrad sem naletel na veliko razumevajočih ljudi,« pove Porić, sicer tudi mestni svetnik, izvoljen na Listi Zorana Jankovića.
Tudi namigovanja o vznemirjanju okolice zaradi pozivov vernikov k molitvi so sčasoma potihnila. Po besedah sogovornika bo mujezin petkrat na dan, začenši s sabahom – prvo jutranjo molitvijo ob zori – vernike klical v živo. »A ne z vrha minareta. To bi bilo vendarle preveč zanj, da bi se moral petkrat na dan vzpenjati 40 metrov visoko. V novejšem času se to počne prek mikrofona in zvočnikov,« se zasmeji Porić.
Največja monolitna varjena konstrukcija
Iz strokovnih vzgibov si rastoče objekte ogledujejo tudi študentje arhitekture in gradbene fakultete ter dijaki srednje gradbene šole. Vodja gradbišča Stojan Ložar pove, da jih zanimajo predvsem trije specifični in zahtevni gradbeni elementi: vidni beli beton ter jeklena konstrukcija in steklena fasada mošeje. »Jeklena konstrukcija je največja monolitna varjena konstrukcija na visokih gradnjah pri nas in verjetno tudi širše. To pomeni, da fasada ni sestavljena oziroma vijačena, ampak je cel obod strehe varjen. Malo izvajalcev v regiji je to sposobno izvesti,« se pohvali sogovornik in doda, da tudi opažanje vidnega belega betona ni mačji kašelj. »Vidni betoni se ne zakrivajo z drugimi oblogami, ampak dajo objektu končni videz, zato napak ne sme biti. Če je nekje predvidena vtičnica, mora biti izdelana točno tam,« poudari vodja gradbišča, ki že ima izkušnje z gradnjo sakralnih objektov. Pred davnimi leti, čisto na začetku svoje gradbene kariere, se je namreč spopadel s cerkvijo sv. Roka v Dravljah.
Zbirajo denar za drugo fazo
Potek gradnje islamskega centra pa zanima tudi vernike. Tudi njim omogočijo hiter obhod po gradbišču, predvsem zato, ker še vedno zbirajo prostovoljne prispevke. Kljub prispevku katarskega emirja v višini 15 milijonov evrov za zdaj namreč še nimajo vsega potrebnega denarja za dokončanje projekta. »Ko smo poplačali zemljišče in projektno dokumentacijo, je ostalo 11 milijonov za prvo fazo, ki jo bo podjetje Gorenje projekt predvidoma zaključilo aprila. Zdaj potrebujemo še denar za drugo fazo – večinoma za obrtniška dela –, sicer bomo prisiljeni projekt začasno ustaviti. Upam pa, da se to ne bo zgodilo in bomo bajram prihodnje leto junija že praznovali v džamiji – kot smo napovedali,« je optimističen glavni tajnik islamske skupnosti.
