Nemški borzni indeks DAX je v letošnjem letu upadel za dobrih 12 odstotkov, ameriški borzni indeks S & P 500 za 9 odstotkov in japonski indeks Nikkei 225 za skoraj 16 odstotkov. In kaj je tako prestrašilo investitorje? Največjo nevarnost za svetovne borzne trge predstavljajo ohlajevanje kitajskega gospodarstva in posledično depreciacija (slabitev) kitajskega juana, upadanje cen nafte ter zaostrovanje monetarne politike s strani ameriške centralne banke. Rast kitajskega gospodarstva je bila v zadnjem kvartalu lanskega leta 6,8-odstotna glede na enako obdobje leta 2014 in je bila najnižja v zadnjih 25 letih. Tudi napovedi za letošnje leto niso preveč optimistične in se gibljejo okoli 6,5 odstotka. Negotovost povzroča tudi možnost nadaljevanja upada kitajske valute, po nekaterih ocenah pa se pričakuje vsaj šestodstotni padec v letošnjem letu. Nekateri analitiki napovedujejo tudi višji upad valute, kar je zelo slaba novica za kitajska podjetja in gospodinjstva, ki so se v zadnjih letih zadolževala predvsem v ameriških dolarjih. Po drugi strani pa bi upad lastne valute vsaj kratkoročno povečala konkurenčnost kitajskega gospodarstva. Smo morda spet pred valutno vojno?
Vrednost 159-litrskega soda zahodnoteksaške nafte (WTI) z dobavo februarja je padla pod 27 dolarjev, kar je najmanj po maju 2003. Nafta je v letošnjem letu upadla za več kot 25 odstotkov. To je zelo dobra novica za vse potrošnike nafte in zelo slaba za vse dobavitelje tekočega zlata. Pa je upad cene nafte res samo posledica večjega črpanja in sodobnejših ter učinkovitejših postopkov črpanja ali je razlog v manjši svetovni potrošnji nafte? Zadnje raziskave kažejo, da povpraševanje po nafti sledi ponudbi in je približno za 1,6 milijona sodčkov (2 odstotka celotne produkcije) nižje od ponudbe. Dodatno skrb je na naftnem trgu povzročil umik sankcij Iranu, ki so tej državi preprečevale izvoz nafte. Iranska nafta bi lahko pomenila dodatnih 0,5 milijona sodčkov ponudbe, na to pa bi se morali prilagoditi tudi drugi proizvajalci tekočega zlata. Glavni razlog za upad cen nafte je v trenutno prevelikih zalogah in nezmožnosti dogovora (Opec) o zmanjšanju kvot za črpanje nafte. Glede na razmere lahko pričakujemo daljše obdobje nizkih cen črnega zlata.
Posledice upada cen nafte je občutil ruski rubelj, ki je na zgodovinsko najnižjih nivojih. Za en ameriški dolar je treba odšteti več kot 84 rubljev in lahko le upamo, da so se slovenski izvozniki v Rusijo dobro zavarovali pred padcem. Na drugi strani je makroekonomska slika razvitih gospodarstev dobra in ne podpira tako očitnih padcev svetovnih borz. Ameriška podjetja so v decembru ustvarila 292.000 novih delovnih mest, kar je preseglo pričakovanja. Za ameriško gospodarstvo se pričakuje, da bo letos zraslo za okoli 2,5 odstotka, v letu 2015 pa je v povprečju vsak mesec ustvarilo 220.000 novih delovnih mest. Prodaja novih avtomobilov je v ZDA v preteklem letu dosegla rekordne vrednosti, povečuje se zaupanje potrošnikov, nepremičninski sektor pa okreva. Nemška centralna banka je napovedala, da se je nemški BDP v letu 2015 zvišal za 1,7 odstotka, letos pa naj bi se okrepil za 1,8 odstotka, predvsem zaradi večjega domačega povpraševanja. Zaključimo lahko, da je bil negativni odziv svetovnih borz pretiran in da v nadaljevanju leta lahko pričakujemo postopno zmanjšanje volatilnosti in postopno okrevanje svetovnih borznih tečajev.