»Vsaj del migrantov niso 'ubogi begunci', temveč so del hibridne vojne v imenu samozvane Islamske države s ciljem destabilizacije in islamizacije Evrope.« »Slovenska policija in vojska nista zmožni obvladovati že malo večjega migrantskega vala in neredov, kot jih je po izkušnjah iz tujine upravičeno pričakovati.« »Obstoji realna nevarnost razpada varnostnega sistema Slovenije.«
S temi navedbami v stranki SDS napovedujejo ustanovitev nacionalne garde. Njeni pripadniki bi bili prostovoljci, ki bi iz domoljubnih vzgibov in pripravljenosti za zavarovanje teritorija in prebivalcev pristopili k usposabljanju za vojaško službo.
Predlog SDS parlamentarne podpore – za spremembo zakona o obrambi sta potrebni dve tretjini glasov – skoraj gotovo ne bo dobil. Razmislek, kako zaradi spremenjenih varnostnih razmer okrepiti nacionalno-varnostne strukture, je po ocenah v koaliciji vsekakor potreben, način, ki ga predlaga SDS, pa je neustrezen.
Naši sogovorniki iz vladnih strank se sprašujejo, ali želi SDS po zgledu nekaterih držav nacionalni gardi podeliti policijska pooblastila, tako da bi skrbela tudi za notranjo varnost. Predvsem so zastrigli z ušesi ob navedbah Slovenskih demokratov, da jo bodo sestavljali prostovoljci domoljubi. »Vemo, kdo organizira koncert domoljubnih pesmi in kdo ima domoljubne enote,« je mogoče slišati v koaliciji, v kateri kot nedopustno označujejo oblikovanje kakršne koli strankarske vojske. Glede na to, da so v SDS ob izbruhu begunske krize že omenjali možnost samoorganiziranja ljudi, torej oblikovanje nekakšnih vaških straž, pa nekateri v koaliciji predlog za organiziranje prostovoljcev domoljubov povezujejo tudi s temi napovedmi.
Propagandna bombica SDS
Po predlogu SDS bi nacionalna garda štela do 25.000 prostovoljnih pogodbenih rezervnih pripadnikov in pripadnic. To številko številni poznavalci obrambnega sistema označujejo kot »popolno neumnost«. »Da bi se tolikšno število ljudi prostovoljno javilo za služenje v vojski, kakorkoli jo že imenujemo, je čista iluzija,« nam je dejal eden od njih. In predlog ocenil kot propagandno bombico SDS. Ali res potrebujemo nekaj novega v sklopu Slovenske vojske, se sprašuje tudi Maja Garb s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede. »Težave imamo že s tem, kako pridobiti ljudi v vojsko. Čeprav govorimo o brezposelnosti, ljudje v vojsko neradi vstopajo, prav tako ne v pogodbeno rezervo, ki ima tudi svoje finančne težave. In zdaj se je pojavil neki dodatni predlog, ki teh problemov ne bo rešil. Ali res potrebujemo nacionalno gardo?« je skeptična Garbova.
Stalna sestava SV ima trenutno okoli 7000 pripadnikov, medtem ko je pogodbenih rezervistov 860 (še leta 2012 jih je bilo 1582). »Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do 2025 je določila, da bo imela SV do 10.000 pripadnikov, od tega do 8000 v stalni sestavi,« pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo. Ob tem velja dodati, da so se stroški nadomestil in usposabljanj za pogodbene pripadnike rezervne sestave v zadnjih petih letih znižali s 6,3 milijona na slabega pol milijona evrov. Eden od naših sogovornikov z MORS se sprašuje, kje in kdo bo zagotavljal finančna sredstva za nakup materialno-tehničnih sredstev za 25.000 novih strateških rezervistov. »Gre za uniforme, vozila, raznovrstno osebno oborožitev, ki je primanjkuje že za osnovno poslanstvo stalne sestave Slovenske vojske. Upam, da premier Cerar temu predlogu ne bo nasedel,« opozarja. Povejmo še, da bi gardisti prejemali nadomestilo, v času urjenja in opravljanja vojaške službe pa enako plačilo kot poklicni vojaki.
Vračanje v nekdanji sistem
Če aktualna vlada predloga o ustanovitvi nacionalne garde ne bo upoštevala, v SDS napovedujejo, da bodo ta projekt uresničili po prevzemu oblasti. Po mnenju nekdanjega načelnika generalštaba SV Ladislava Lipiča je predlog največje opozicijske stranke sicer mogoče razumeti kot težnjo, da se na področju nacionalne varnosti vendarle nekaj naredi. Drastično skrčenje obrambnega proračuna v času Pahorjeve vlade je namreč načelo nacionalno obrambo. Vendar pa je pristop SDS po njegovem prepričanju napačen. Moti ga že naziv »nacionalna garda«. »Če so dali v njej prednost domoljubom, bi lahko izbrali naziv, ki ima v Sloveniji tradicijo. To pa je teritorialna obramba – ne glede na to, kaj si kdo o njej misli.«
SDS želi z nacionalno gardo nadomestiti že obstoječe dopolnilne oblike SV – prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbeno in strateško rezervo. A po Lipičevih besedah teh »obstoječih dopolnilnih oblik« tako rekoč ni. Prav tako po njegovem prepričanju iz predstavljenega predloga ni razvidno, ali bo nacionalna garda nekakšna profesionalni vzporedna vojska. Predvideno 14- oziroma 60-dnevno usposabljanje njenih pripadnikov pa ocenjuje kot povsem nezadostno. Po zamisli SDS bo ena od nalog nacionalne garde tudi obveščevalno-izvidniška dejavnost. »Takšno dejavnost, ki jo je opravljala teritorialno-izvidniška obveščevalna služba, so v starem sistemu strahotno obsojali,« spominja Lipič. In opozarja, da SDS ne omenja parlamentarnega nadzora, »njegova odsotnost pa je za demokracijo nedopustna«. Predlog Slovenskih demokratov torej nekdanji prvi mož SV ocenjuje kot vračanje v nekdanji sistem, ki ga prav predlagatelji radi označijo za totalitarnega.
Postroji domoljubnega združenja
Napovedano ustanovitev nacionalne garde nekateri povezujejo z delovanjem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki naj bi bilo nekakšno mobilizacijsko sredstvo Slovenskih demokratov. Združenje, ki mu predseduje Aleš Hojs, sicer predsednik odbora za obrambo pri strokovnem svetu SDS in obrambni minister v drugi Janševi vladi, je prvi postroj svojih članov izvedlo na prireditvi v Kočevski Reki leta 2013. Tedaj so se v uniforme oblekli predvsem člani podmladka SDS, pred dogodkom pa je združenje generalštab Slovenske vojske zaprosilo tudi za okoli 500 maskirnih uniform, vendar neuspešno. Domnevni član SDM (podmladka SDS) je takrat celo pozval somišljenike, da za dogodek na Kočevskem »potrebujejo 200 mladih, tako fantov kot deklet, ki se bodo oblekli v uniforme TO in Morisa in izvedli prikaz postroja«.
Združenje, ki šteje okoli 4000 članov, je konec leta 2014 vajo ponovilo, pred tem pa v prodajo »poslalo« veteranske uniforme VSO z baretko in škornji za 175 evrov. V spominskem parku MSNZ v Kočevski Reki so spet izvedli uniformirani postroj svojih članov, prireditev pa si je ogledal tudi predsednik države Borut Pahor. Četudi se konec lanskega leta članstvo VSO v Kočevski Reki ni postrojilo, so priprave uniformirane enote združenja še vedno aktualne. Kot je razvidno s facebook strani VSO, je združenje doslej organiziralo troje vaj, nazadnje v Podnanosu 12. decembra lani. »In kaj če bo vlada še naprej cincala in preučevala ter služila zgolj kot transportni servis nezakonitega imigrantskega vala? V tem primeru se bomo morali državljani za zaščito meja naše države, spoštovanje zakonitega reda in v obrambo svobodne Evrope brez notranjih pregrad in vladavine strahu organizirati sami,« je v svojem razmisleku z naslovom Konec Evrope? že sredi lanskega novembra izpostavil prvak SDS Janez Janša.
