Banke upnice skupine Tuš Holding so tik pred sklenitvijo dogovora o reprogramu za okrog 380 milijonov evrov posojil do leta 2020. To informacijo nam je včeraj potrdilo več virov blizu bank. Te naj bi tako že danes overile besedilo sporazuma, ki bo Tuševi trgovski dejavnosti življenje podaljšal vsaj za štiri leta. Odprtih pomembnejših vprašanj med njimi naj ne bi bilo več.
Še v začetku tedna se je čakalo le še na formalno soglasje bank, med njimi tudi družbe Heta Asset Resolution, ki v postopku preventivnega prestrukturiranja Engrotuša obvladuje okrog dvajset odstotkov glasov, za pristop reprograma pa potrebuje soglasje matične družbe iz Celovca. To priča, da so banke upnice pri pogajanjih prišle v veliko časovno stisko. Nekatere banke naj bi namreč zadnje sestanke s predstavniki Tuša imele še tik pred koncem lanskega leta, kar pomeni, da jim je tako rekoč zmanjkalo časa za analizo njegovih načrtov. Potrjen reprogram mora Tuš sodišču predložiti najpozneje do 29. januarja.
Reprogram za podaljšanje življenja do leta 2020
Kaj natančno predvideva reprogram, uradno ni mogoče izvedeti. Po neuradnih informacijah gre za kompromis, ki na dolgi rok ne bo odpravil ključnih dilem, povezanih z razvojem Engrotuša. Dokument tako ne predvideva ne odpisa dolgov ne pretvorbe dela teh v kapital, ampak »le« redno servisiranje obresti in trimesečno odplačevanje relativno nizkega zneska glavnice. Dilemo, ali in kako bo Engrotuš, ki ima na domačem trgu še približno dvanajstodstotni delež, v času sanacije zmogel vlagati v posodabljanje trgovin, naj bi banke rešile s podporo nekaterim naložbam družbe. Med njimi naj bi bila najpomembnejša obnova celjskega kompleksa Planet Tuš.
Najpomembnejša zaveza naj bi bila povezana s prodajo premoženja. V Tušu bodo tako morali do leta 2018 med drugim prodati koprski trgovsko-zabavni center Planet Tuš, To so od Tuša že nekaj časa zahtevali v podjetju Heta Asset Resolution. Od tega, ali bodo v Tušu izpolnili ta pogoj, naj bi bilo odvisno tudi nadaljevanje veljavnosti reprograma do konca leta 2020. Do takrat naj bi Tušev imperij po načrtih iz reprograma odprodal za sto milijonov evrov premoženja in iz poslovanja poplačal še dodatnih 30 milijonov evrov. V leto 2021 naj bi vstopil z 250 milijoni evrov dolga do bank. Reprogram zahteva tudi odprodajo vseh nepremičnin in dejavnosti na območju nekdanje Jugoslavije.
Že letos naj bi na račune bank prišlo tudi preostalih 26 milijonov evrov od kupnine od prodaje Tušmobila. Omeniti velja še, da bodo banke upnice z reprogramom Mirku Tušu, ustanovitelju in edinemu lastniku Skupine Tuš, še naprej dovolile sodelovati pri upravljanju trgovske dejavnosti. Nanjo je vezanih okrog dva tisoč domačih dobaviteljev, ima pa tri tisoč zaposlenih.
Ministrstvo o zadrugi molči
Čeprav dogovor o reprogramu Tuš Holdinga daje nekaj manevrskega prostora, za zdaj v ničemer ne bo vplival na pogovore o preoblikovanju Engrotuša v potrošniško-dobaviteljsko-poslovno kooperativo. Na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, smo tako včeraj naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kako bo reprogram vplival na idejo o zadrugi in kakšni so časovni roki pri morebitnem preoblikovanju. Odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Predstavniki bank v neformalnih pogovorih sicer ne skrivajo nasprotovanja tej ideji, ki jo še vedno označujejo za nerealno.
Skorajšnji dogovor med bankami je epilog nekaj manj kot leto dni trajajočih usklajevanj in pogajanj v gordijskem vozlu različnih interesov. Še poleti so tako banke neuspešno reševale dilemo, kolikšen odpis bančnih posojil Tuš Holding sploh potrebuje za preživetje in kako bodo Engrotušu poiskale finančno močnega strateškega partnerja. Jeseni so nato ugotavljale, kakšno je sploh dejansko finančno stanje Tuš Holdinga. A tudi pri tem ni šlo brez zapletov. Posamezne banke so bile kritične tako do Tuša, ki so mu očitale, da z novim postopkom preventivnega prestrukturiranja le zavlačuje s stečajem, kot do drugih bank, saj naj bi se sanacija vlekla tudi zaradi njihove domnevne popustljivosti.
