Nepremičninskega davka, ki naj bi zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, bržkone še nekaj časa ne bo. Dotlej škarje in platno za odmero nadomestila ostajajo v občinskih rokah. In tako kot slednje nimajo enotnih meril o višini nadomestila, tudi podatke o kvadraturi in namembnosti stavb še vedno črpajo iz najrazličnejših baz. Čeravno sta jih ministrstvi za okolje in za finance lani pozvali, naj jih posodobijo z uradnimi evidencami. Na ministrstvih so tedaj ocenili, da bi občine s posodobljenimi podatki lahko skupaj na leto pobrale od 20 do 30 milijonov nadomestila več. Tiste občine, ki so podatke že posodobile, temu pritrjujejo. Njihovi občani so večinoma imeli prijavljene manjše površine od dejanskih in tako vsa leta doslej plačevali nižje nadomestilo, kot bi ga morali. So pa bili tudi primeri – a redki –, ko so občani plačevali preveč.
Različne baze podatkov
Nekatere občine so si baze podatkov oblikovale same, druge kombinirajo svoje in državne podatke, nekaj pa jih podatke v celoti pridobiva iz registra nepremičnin Geodetske uprave RS. Občina Koper je ena tistih, ki ima vzpostavljeno lastno bazo. »Podatke pridobivamo od strank, od Finančne uprave RS, iz podatkov o lastništvu zemljiške knjige, geodetske uprave, ogleda na terenu in drugih uradnih evidenc,« pojasnjujejo na koprski občini. V Ajdovščini so lastno bazo pripravili leta 2005, ko so podatke iz zemljiške knjige in katastra poslali občanom v pregled in potrditev. Bazo nenehno posodabljajo, lani pa so začeli svojo bazo usklajevati s podatki geodetske uprave iz registra nepremičnin. »Pri pregledu površin smo ugotovili, da so za nadomestilo mnogi prijavili le bivalne prostore, kot so spalnice, kuhinja in dnevna soba, in ne tudi preostalih prostorov, denimo garaže, kurilnice ali shrambe,« pravi Marica Žen Brecelj, višja svetovalka za okolje in prostor občine Ajdovščina. V nekaterih primerih bi morali nadomestilo plačevati kar od trikrat večje površine.
Prijavili dvajsetkrat manjšo kvadraturo
Ajdovci pri tem niso osamljeni. Ko so v Novi Gorici lani v celoti prešli na podatke geodetske uprave, se je izkazalo, da mnogi pri prejšnjem načinu osebnega sporočanja podatkov niso bili pošteni. »V nekaterih primerih smo odkrili tudi 2000 odstotkov višjo kvadraturo, kakor nam jo je prej sporočal podjetnik, nekateri niso sporočali dejanskih dejavnosti, ki so se v stavbah odvijale, v nekaterih primerih pa so bili podatki vezani na celo povsem drugo lokacijo,« ugotovitve povzema novogoriški podžupan Marko Tribušon. V Idriji in Sežani so ugotavljali, da so zavezanci sezidali prizidek k hiši ali poslovnemu objektu, pa spremenjenih površin niso javili. V Novem mestu občani niso vestno prijavljali podstrešij, slabo vzdrževanih ali nedokončanih objektov, pa čeprav bi zanje ravno tako morali plačati nadomestilo. »Tudi pri nas smo opravili primerjavo med podatki in ugotovili precejšnje razlike. Za ta namen smo opravili javno razgrnitev podatkov, vendar je bil odziv slab. Večji odziv je bil šele, ko so zavezanci prejeli odločbe in so se nato želeli pritožiti zaradi razlike v odmeri glede na prejšnja leta. Po naših pojasnilih, da so bili podatki prevzeti iz uradnih evidenc, so večinoma od pritožbe odstopili,« razmere pojasnjujejo v Mestni občini Celje.
Težave z Gursovimi podatki
Večina občin sicer priznava, da so podatki iz registra nepremičnin geodetske uprave boljša osnova za izračun nadomestila kakor njihove občinske baze, ki so temeljile na prijavah posameznikov. Kljub temu se še vedno srečujejo s težavami. V Celju, kjer uporabljajo tako podatke Gursa kot svoje baze, opažajo, da se površine iz registra nepremičnin ne ujemajo s površinami za nadomestilo (v neto površine so zajete tudi terase, balkoni, za katere se nadomestilo ne odmerja) in da manjkajo podatki o zunanjih poslovnih površinah, kot so parkirišča. »Še največji problem pa so podatki o površinah stavb in posameznih delov v delu, kjer ni opravljen katastrski vpis. Popis nepremičnin žal ni potekal v skladu s pravili stroke. V večini primerov so popisovali kar sami lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, zato se sedaj ponekod pojavljajo velike razlike med podatki iz popisa ter dejanskim stanjem,« odgovarjajo v Celju. Podobno opažajo v Ajdovščini. Nekateri imajo v sklopu stanovanjskega objekta zajete tudi drvarnice ali lope, ki niso del stavbe in se zanje nadomestilo ne plačuje. Razlika pa je lahko hitro tudi 100 kvadratnih metrov ali več. In zato tudi položnica neupravičeno višja.
Primerjava višine stavbnega nadomestila v izbranih občinah
Locus prostorske informacijske rešitve, december 2014, podatki občin
PODATKI
Povprečno
nadomestilo
za 100 m2
stanovanja (v €)
Povprečno
nadomestilo
za 100 m2 poslovnih
prostorov (v €)
Vsota pobranih
nadomestil v
2015 (v mio. €)
Občine
Ljubljana
47,8*
122
486
Koper
9,1
85
153
Kranj
7,6
85
284
Idrija
0,8
70
168
Celje
69
141
8,3
Novo mesto
54
360
5,8
Sežana
51
73
0,9
Ajdovščina
41
65
1,3
Nova Gorica
36
167
2,4
Kamnik
33
103
1,9*
*podatek za leto 2014
