Ob obsežnosti begunskega toka so za dogajanje na zahodnobalkanski migracijski poti pomembne tudi notranjepolitične razmere v tranzitnih oziroma ciljnih državah. Vsaka država tako zaradi svojih notranjepolitičnih razmer sooblikuje in vpliva na (ne)skupni evropski odziv na begunsko krizo. Danes je pred veliko odločitvijo Avstrija. Po mesecih prerivanj med vladajočimi socialdemokrati Wernerja Faymanna (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP), kateri pripada notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner, naj bi avstrijska vladajoča politika na skupnem vrhu z deželnimi glavarji začrtala svojo azilno politiko za leto 2016. Če je Avstrija še lani sledila politiki odprtih vrat nemške kanclerke Angele Merkel, pa se zdaj obeta korenita sprememba begunske politike naših severnih sosedov. Avstrijska odprta vrata bodo predvidoma postala nekoliko bolj priprta.
Nizozemsko predsedstvo ne pozna italijanske zamisli
Pred marcem, ko naj bi se migrantski tok ponovno okrepil, se države pripravljajo tudi za primer, da evropska strategija ne bo delovala. Zaradi obetov, da bo Avstrija predvidoma precej omejila vstop beguncev v državo, se negativnih posledic ne bojijo zgolj v Sloveniji. Tudi Italija se očitno pripravlja na morebitno posledično prelivanje beguncev čez našo južno mejo proti Italiji. Večji dotok beguncev pa bi na Apeninski polotok lahko prišel še zaradi preusmeritve migrantskega toka iz Albanije čez Otrantsko ožino, če bi države na balkanski poti zaprle meje za prehajanje beguncev ali krepko omejile njihov pretok.
Kot je včeraj navedel italijanski časnik La Repubblica, naj bi Italija načrtovala vzpostavitev treh žariščnih točk: eno v bližini Trbiža ob tromeji z Avstrijo in Slovenijo, dve pa ob meji s Slovenijo (pri Trstu in Gorici). Namen takšnih točk naj bi bil sprejem in ločevanje do mednarodne zaščite upravičenih beguncev in ekonomskih migrantov. Odločitev o morebitni vzpostavitvi teh točk naj bi sprejeli po neformalnem zasedanju notranjih in pravosodnih ministrov prihodnji teden. Na nizozemskem predsedstvu EU so nam pojasnili, da nimajo podatkov o takšni zamisli Italije, namen zasedanja ministrov pa je predvsem govoriti o dokončnem sprejemanju predloga za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže ter nadaljevati razpravo, kako zmanjšati dotok beguncev.
Faymannov preobrat
Kancler Faymann je bil vse od lanske pomladi, ko je begunska kriza postala osrednja politična tema Evropske unije, velik zagovornik sprejema beguncev, tudi v Avstriji, kjer je lani za azil zaprosilo več kot 90.000 ljudi. Od drugih držav članic je terjal solidarnost pri sprejemanju beguncev iz Grčije in Italije ter rohnel, ko je ni bilo. Njegove grožnje, da bi lahko nesolidarne (vzhodnoevropske) države, ki so neto prejemnice iz evropskega proračuna, a ne želijo sodelovati pri preselitvah beguncev iz Grčije in Italije, kaznovali z omejevanjem črpanja iz evropskih skladov, so ostale neizpolnjene. Tudi pozivi avstrijsko-nemškega dvojca Faymann-Merkel, naj evropske države članice sodelujejo pri prostovoljnem zakonitem preseljevanju beguncev iz Turčije, niso prešli v fazo uresničitve.
Prav zato, ker je Avstrija poleg Nemčije in Švedske postala ena od ciljnih držav beguncev in vseevropske rešitve begunskega vprašanja zaradi pomanjkanja solidarnosti med osemindvajseterico ni bilo možno doseči, je bil kancler Faymann prisiljen spremeniti začrtano begunsko politiko. Po napovedih notranje ministrice Mikl-Leitnerjeve naj bi uvedli poostrene pogoje prehajanja beguncev – prepuščati nameravajo zgolj še tiste, ki nameravajo za azil zaprositi v Nemčiji oziroma prihajajo z urejenimi dokumenti. Pogajanja o tem novem režimu prehajanja – v pogovore sta vključeni tudi Slovenija in Nemčija – še potekajo. Ciljne usmeritve nove azilne politike Avstrije naj bi tako dalo prav današnje srečanje zvezne vlade z deželnimi glavarji. Med drugim naj bi razpravljali tudi o določitvi zgornje meje azilantov, ki so jih pripravljeni sprejeti letos. Takšno jasno odločitev namreč terja predvsem ÖVP. Vse odločitve, ki jih bodo danes sprejeli, kancler Faymann opisuje zgolj kot zasilne rešitve.
