»Želeli smo ugotoviti, kakšne so želje in potrebe kraja, in tudi na tej podlagi začrtati potencialno smer nadaljnjih investicij v občini Trzin,« je predstavil cilje lani izvedene ankete med občani o smeri nadaljnjega prostorskega razvoja trzinski župan Peter Ložar. Anketo so predlagali na občinskem odboru za okolje in prostor, je še dejal, zajela pa naj bi dovolj reprezentativen vzorec, da je navrgla želje vseh občanov z vseh območij Trzina.
V anketi, ki jo je izvedla družba RHO Sigma, je namreč sodelovalo 396 gospodinjstev, ki so v gospodarsko zelo razviti, a komaj 8,6 kvadratnega metra veliki občini s 3385 prebivalci na prva tri mesta uvrstili potrebo po novi večnamenski športni dvorani, gasilskem domu in pokopališču, na četrtem mestu pa je pristal kulturni dom.
»Ker bo športna dvorana najbrž zahtevala neko obliko javno-zasebnega partnerstva, smo se po anketi osredotočili na gasilski dom in pokopališče,« je dejal župan Ložar in dodal, da naj bi prva investicija iz anketnega nabora stekla že v prihodnjem letu. Seveda je že uvrščena v prostor in za njo tudi že pridobivajo dokumentacijo, je še povedal in nadaljeval: »To dokazuje, da je občinska uprava razmišljala v pravo smer.« Kot je še dejal, je projekt pokopališča trenutno v prostorskih načrtih in v obdelavi pristojnih državnih služb.
Več kot četrtina občanov ne potrebuje pokopališča
Medtem ko, kljub želji po novem, gasilski dom v Trzinu že imajo, ne velja enako tudi za pokopališče. A kljub temu da pokojne pokopavajo v sosednjih občinah Mengeš in Domžale, še vedno več kot četrtina občanov meni, da pokopališča ne potrebujejo. Anketiranci, ki so izrazili potrebo po ureditvi pokopališča, pa niso dali izrazite prednosti nobeni izmed treh možnih lokacij. Z malenkostno prednostjo kljub temu vodi lokacija v starem Trzinu, sledi lokacija južno od železniške proge in lokacija med Obrtno-industrijsko cono in Mlakami. Mladi so nekoliko bolj izpostavili tudi željo po zimskem drsališču in optični povezavi, vsi pa so na seznam pomembnih želja uvrstili tudi bazen, podaljšanje proge Ljubljanskega potniškega prometa do Trzina, nakupovalno središče, zdravstveni dom in zobozdravstveno ambulanto ter pošto. Po nekaj glasov so si prislužili želja po ureditvi bajerja, potreba po umetniških delih, dirkališče, veliko platno za ogled športnih tekem in ograjeno pasje igrišče.
Bazen je dovolj blizu
»Bazene na žalost marsikje zapirajo ali pa imajo težave z vzdrževanjem še v precej večjih občinah; tako da je to bolj želja določenih posameznikov,« je ocenil Ložar in dodal, da se gradnje bazena ne bodo prav kmalu lotili tudi zato, ker je domžalski oddaljen le dobre tri kilometre, kar je za slovensko povprečje izredno blizu. »Optične povezave so seveda stvar ponudnikov telekomunikacijskih storitev, se pa usklajujemo tudi z njimi, da bi ta projekt čim prej zaživel,« je nadaljeval župan, ki pa žal pošteno dvomi, da bi jim lahko »v trenutnem sistemu državnih koncesij« uspelo uresničiti dolgoletno željo po podaljšanju proge Ljubljanskega potniškega prometa do Trzina. »Strošek za občino bi namreč znašal okoli 300.000 evrov na leto, kar je finančno nevzdržno, in dokler se ne spremeni sistem, neizvedljivo,« obžaluje Ložar. Nameravajo pa že letos uresničiti prve želje občanov s seznama gradnje objektov cestne infrastrukture. Občani so na prva tri mesta najpomembnejših naložb na tem področju uvrstili obvoznico ob starem Trzinu, kolesarsko stezo in pešpot med industrijsko cono in Mlakami ter razširitev glavnega križišča iz cone na štiripasovnico z dodatnim voznim pasom za zavijanje proti Domžalam in novim vključevalnim pasom brez semaforja proti Ljubljani. »Prometne študije gredo spomladi na razpis, prve investicije okoli osnovne šole in izvoza iz industrijske cone Trzin pa bomo uredili že letos,« je povedal župan Ložar. av