»Melanie je bila pred cepljenjem super otrok, inteligentna, smučala je, igrala tenis. Ni imela nobene resne bolezni. Na psihološkem testiranju so ugotovili, da je nadpovprečno sposobna. Potem pa je vse to izginilo... Samo slepec ne vidi, da gre za posledice cepljenja,« je na sodišču znova opisovala Olga Bahun Jakelj, ki z možem in hčerjo toži zdravstveno ministrstvo ter zahteva 40.000 evrov odškodnine in dosmrtno rento za hčerko. Starši so namreč prepričani, da je ravno cepljenje proti steklini pri hčerki povzročilo hude zdravstvene zaplete, zaradi katerih trpi še danes. Pravda se vleče kot jara kača – ko so deklico cepili, je bila stara tri leta, osem jih je štela, ko so vložili tožbo, aprila jih bo dopolnila 22.
Kot smo že pisali, je julija 1997 družina letovala na Malem Lošinju na Hrvaškem. Neko jutro sta se tako mala Melanie kot mama zbudili obgrizeni, postelja pa je bila okrvavljena. Po besedah Bahun-Jakljeve je tamkajšnji zdravnik povedal, da gre za ugrize podgane ali netopirja, in svetoval, naj se vrnejo v Slovenijo na cepljenje in vse nadaljnje postopke. Sedem dni pozneje so ju v Kranju res cepili, dobili sta dvojni odmerek. Mama je takrat omedlela, Melanie pa je samo cepljenje dobro prenesla, reakcija pa je po besedah Bahun-Japljeve prišla po 12 urah.
Še tri cepljenja
»Dobila je visoko vročino, vse jo je bolelo. Hladila sem jo in zjutraj je vročina padla, zvečer pa je bila spet čez 40. Bila je v krčih, praskala je, nemogoče je bilo z njo komunicirati. Ni se zavedala okolice, ni me prepoznala. Zato smo šli v bolnišnico, kjer je bila panika. V sobi je ležala sama, zatemnili so stekla, prepovedali obiske. Naslednji dan so poklicali moža, ki sicer ni bil nič obgrizen, in mu naročili, da se mora nujno cepiti proti steklini. Ko sem videla, kaj se dogaja, sem prepovedala, da bi Melanie še cepili, a so jo, medtem ko sva šla z možem na kosilo. Potem sva jo morala na cepljenje peljati še dvakrat, grozili so mi s sodiščem, če je ne bi,« je pričala Olga Bahun Jakelj.
Po njenih besedah se je takrat otrok čisto spremenil. »Nikoli več ni bila umsko, značajsko enaka. Marsičesa iz časa pred cepljenjem se ni več spomnila. Vse jo je kar naprej bolelo; roke, noge, imela je težave z vidom in dobila očala, težko jo je bilo spraviti ven, po stopnicah. Ni več dobro kontrolirala urina in blata, dobivala je okužbo za okužbo,« je opisovala mama. In iz leta v leto so se pojavljale nove težave. Od tega, da je brez razloga začela šepati in so ugotovili pok najprej ene, potem še druge stopalnice, do povečanega srca in srčne aritmije. Prvi epileptični napad je imela dve leti po cepljenju, najdaljši je trajal več kot uro. Pri desetih letih se ji je pojavila grba in ugotovili so 18-odstotno skoliozo, pri 15 letih je prišlo do zdrsov medvretenčnih ploščic in eno leto je preživela na invalidskem vozičku.
Na zdravljenje v tujino
»V osnovni šoli je imela stalno spremljevalko zaradi gibalne oviranosti. V srednji šoli je ogromno manjkala in je ni čisto končala. Ima težave s kratkotrajnim spominom in koncentracijo. Zdaj se pripravlja na maturo,« je povedala tožnica. »Zdravili smo jo v tujini in brez tega ne bi bili tam, kjer smo. Garali smo vsa ta leta, da smo jo spravili k sebi. Edini slovenski zdravnik, ki je bil z nami ves ta čas, je bil naš družinski zdravnik dr. Kersnik. On je potrdil, da se je vse to zgodilo zaradi cepljenja. No, tudi drugi naši zdravniki so nam to potrdili v pogovoru, uradno pa ne,« je izjavila tožnica. Na vprašanje, kako je z dekletom zdaj, je odgovorila, da ima vseskozi neke težave, trenutno jo zelo boli prsnica. »Zdaj hodi, čeprav ne more daleč. Hitro je utrujena. Stanje ji niha, danes je lahko super, jutri pa je vsa uboga,« je izjavila.
Državno pravobranilstvo v imenu zdravstvenega ministrstva trdi, da otrokove težave ni mogoče povezati s cepljenjem, pri čemer se opira na izvedensko mnenje dr. Milana Čižmana. Starši so po drugi strani predložili mnenje mikrobiologa dr. Gorazda Pretnarja, ki trdi ravno nasprotno. Bahun-Jakljeva je dejala, da je pred leti eden od hčerkinih zdravnikov iz Avstrije celotno stanje razložil takratnemu zdravstvenemu ministru Borutu Miklavčiču. Ta se je strinjal z izplačilom odškodnine, a poravnava na koncu vseeno ni uspela.
