Država je do zdaj v Adrio Airways vložila že okoli 50 milijonov evrov. Po pogodbi, po kateri sta SDH in DUTB zdaj prodali 91,58-odstotni delež, je vključena dokapitalizacija države v višini 3,1 milijona evrov, nemški investicijski sklad 4K Invest pa bo prispeval milijon evrov in še 100 tisočakov kupnine. Nemški investicijski sklad ima le 25.000 evrov osnovnega kapitala. V SDH in DUTB zatrjujejo, da je bila odločitev za državo gospodarna in predstavlja manjši strošek kot morebitni stečaj nacionalnega letalskega prevoznika. Nemški kupec pričakuje, da bo Adria dopolnila floto z več modernimi letali in povečala svoje mednarodno omrežje. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da ima Adria v lasti le eno letalo, preostale pa najema. Resnici na ljubo, pravi ekonomist Matej Lahovnik, resnih vlagateljev za Adrio sploh ni bilo. Vsa letalska panoga je namreč v krizi, Adria Airways pa za velike igralce oziroma strateške vlagatelje sploh ni zanimiva.
Reševanje pred očitki evropske komisije
»Več kot očitno je, da je država model reševanja zastavila tako, da bi se izognila očitku evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči in ukrepom, ki bi sledili. Vloga nemškega partnerja je v zagotavljanju tako imenovanega testa zasebnega interesa, ki dopušča državno pomoč v primeru, da sodeluje tudi zasebni kapital. Sodelovanje zasebnega partnerja pri dokapitalizaciji naj bi dokazovalo, da je državna dokapitalizacija Adrie ekonomsko utemeljena in da ne gre za nedovoljeno državno pomoč. Če pa natančno pogledamo model reševanja, vidimo, da gre za razmeroma nepregledno privatizacijo nesolventne družbe z negativnim kapitalom,« pravi Lahovnik. Hkrati dodaja, da pravzaprav skuša država privatizirati Adrio na način, da kupec s podjetjem dobi še nekaj svežega denarja, ki ga bo pred tem v obliki dokapitalizacije nalila v poslovni sistem. To pa kaže, da je poslovni model Adrie povsem nasedel.
Dokapitalizacija je po njegovem mnenju le kratkoročni potrebni pogoj za rešitev, ključni pogoj za dolgoročno preživetje Adrie pa je sprememba poslovnega modela. Lahovnik tudi ne verjame, da bi računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje modelu reševanja državne družbe, za katerega ne obstaja nobena resna ekonomska analiza.
