V petek, tri tedne po odprtju dobrih sedem milijonov evrov vrednega novomeškega urgentnega centra, se je tja preselila še nujna medicinska pomoč iz zdravstvenega doma. Pred tem so v urgentnem centru opravili okrog 140 pregledov na dan. Po besedah direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Milene Kramar Zupan, ki je vodenje te ustanove prevzela z novim letom, je vzpostavitev celotne urgence na enem mestu »velik preobrat v oskrbi urgentnih bolnikov«. »Oskrba bolnika bo hitrejša, za nas pa predvsem enostavnejša, saj se bodo vse konzultacije opravljale na enem mestu,« dodaja predstojnik urgentnega centra Bojan Kostić.
Še letos tudi pediatrična urgenca?
Ob našem dopoldanskem obisku urgentnega centra je bila čakalnica pred triažnim prostorom skorajda prazna. Starejši gospod nam je povedal, da čaka kakšnih pet minut, kmalu ga bo pregledala medicinska sestra in ocenila nujnost oskrbe glede na njegovo bolezensko stanje. Diplomirana medicinska sestra torej opravi triažni postopek in bolnika uvrsti v eno od petih triažnih kategorij, od rdeče, v katero so uvrščeni pacienti, ki potrebujejo takojšnjo obravnavo, do nenujne, ko morajo pacienta pregledati in oskrbeti najpozneje v 240 minutah.
Bolne otroke bodo ob sobotah in nedeljah dopoldne še vedno sprejemali v pediatrični ambulanti v zdravstvenem domu. Če pa otrok zboli ob koncu tedna popoldne, ponoči ali čez praznike, ga bodo sprejeli v urgentnem centru. »Po opravljeni triaži ga bo pregledal najprej splošni zdravnik in če bo ugotovil, da je potrebno, ga bo napotil na pediatrični oddelek bolnišnice, kjer ga bo pregledal pediater,« pravi Kramar-Zupanova in dodaja, da bi radi v naslednji fazi, predvidoma še letos, pridobili tudi pediatrično urgenco.
V urgentnem centru, kjer torej na enem mestu izvajajo splošno, kirurško in interno urgenco, dela okrog 150 ljudi, od tega 36 zdravnikov. Ker specialistov urgentne medicine nasploh primanjkuje, njihovo delo »pokrivajo« splošni zdravniki, kirurgi in internisti.
Umrljivost srčnih bolnikov veliko večja kot drugod
Poleg težav z denarjem in kadri, ki pestijo vseh deset urgentnih centrov po državi, pa je Novo mesto vendarle specifično. Gre za desetletje staro rakavo rano, seveda spet povezano z denarjem. »Smo edina regijska bolnišnica, ki ne izvaja angiografije srca (slikanje srčnih žil), ampak te bolnike vozimo v Ljubljano, Izolo, Celje. Zato je pri nas umrljivost zaradi primarnih srčnih zastojev trikrat večja kot v Ljubljani. Bolnišnice, ki imajo ta program, veliko lažje izvajajo urgenco kot mi, ki se moramo zanj še boriti. V Ljubljani bodo zdaj preučili vso potrebno dokumentacijo,« pravi Kramar-Zupanova.
Poleg tega, kot dodaja Kostić, imajo v novomeški bolnišnici priznano le polovico potrebnega programa urgentne internistične dejavnosti, čeprav ga opravljajo v celoti. S tem seveda bolnišnici povzročajo izgubo. »To je hud problem, ki ga moramo čim prej rešiti z zavarovalnico,« pravi.
Letos naj bi v prvem nadstropju urgentnega centra uredili še prostore skupne intenzivne terapije z dvajsetimi posteljami, v »bližnji prihodnosti« pa v Novem mestu resno računajo na državni denar za gradnjo in preselitev internega oddelka. Investicijo ocenjujejo na 14 milijonov evrov, več kot stoletje staro stavbo interne pa naj bi prenovili in namenili za paliativno oskrbo bolnikov.
