Občina Mirna Peč je ena manjših in mlajših slovenskih občin in gasilstvo ima v kraju velik pomen. V središču vasi stoji lep gasilski dom, ki so ga gasilci obnovili ob stoletnici društva leta 2002, ko so razširili vozni park in domu nadeli novo preobleko. Okrogle obletnice so priložnost za prevzem nove opreme in obvezno gasilsko veselico – ob sedemdesetletnici so v Mirni Peči v dom parkirali nov kombi, deset let pozneje pa tudi novo avtocisterno, s katero še danes gasijo požare in dovažajo vodo nekaterim vaščanom. Ob devetdesetletnici so jo z lastnimi močmi temeljito obnovili, prav skrbnim šoferjem in njihovemu servisiranju pa gre zahvala, da je cisterna še danes v uporabi.
Skoraj dvesto gasilcev
Nova oprema in znanje v Mirni Peči le nista popolnoma vezana zgolj na okrogle obletnice, saj društvo raste iz leta v leto. Ker lahko sodobno opremo uporabljajo le usposobljeni gasilci, se člani društva redno izobražujejo v okviru novomeške gasilske zveze ali pa na Igu, kjer ima izobraževalni center Gasilska zveza Slovenije. Pred leti so se začeli sistematično posvečati izobraževanju pionirjev, mladincev in članov, pozneje so vanj vključili tudi veterane. Delo z mladino se jim je kmalu obrestovalo, saj so se rezultati na tekmovanjih vidno izboljševali, izkušnje s tekmovanj pa mladim pridejo prav tudi ob vstopu v operativno skupino. Ta šteje 23 izurjenih gasilcev, društvo pa je sicer sestavljeno iz 182 gasilcev in gasilk vseh starosti. Vodita jih predsednik Jože Zoran in poveljnik Anton Levstik.
Zbrani zgodovinski viri
Začetki gasilstva v Mirni Peči so zelo dobro raziskani, saj so obdobje do leta 1945 podrobno preučili člani zgodovinskega krožka OŠ Mirna Peč pod mentorstvom učiteljice Slavke Rupena. Požarno brambo v Mirni Peči je 13. marca 1887 organiziral nadučitelj Karel Krištof. Član požarne brambe je bil lahko vsak polnoleten domačin, a le, če je bil v vasi na dobrem glasu. Glavar požarne brambe je novega člana razporedil v enega izmed treh oddelkov oziroma tropov – med plezalce, škropilce ali varuhe. Med gasilci je že takrat vladala solidarnost, saj so imeli vzpostavljeno društveno »blagajnico«, v kateri so zbirali prostovoljne prispevke članov za pomoč poškodovanim gasilcem. Februarja 1902 se društvo preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo Mirna Peč, ki je ob ustanovitvi štelo šestindvajset članov.
Ognjeni krst v tovarni parketa
Društvo je ohranilo staro opremo, uniforme in prostore. Septembra istega leta je prevzelo novo gasilsko brizgalno, ki jo je preizkusilo že 11. oktobra 1902, ko je v deset kilometrov oddaljenem Trebnjem zagorela tovarna parketa. Člani šolskega krožka so v zapisniku z intervencije našli zanimive podatke. Gasilski načelnik v Mirni Peči je bil o požaru obveščen z brzojavko ob 21. uri, čez petnajst minut pa so bili gasilci že pripravljeni za odhod. V Trebnje so prispeli deset minut pred deseto zvečer in gašenje začeli z južne strani tovarne. Obsežen požar so gasili gasilci iz Trebnjega, Velike Loke in Mirne Peči, a popolnega uničenja tovarne, strojev in desetih vagonov niso mogli preprečiti. Zahtevna intervencija morda ni bila najboljša popotnica za mlado društvo, a so si v naslednjih stotrinajstih letih so mirnopeški gasilci nabrali premnogo izkušenj in lepih ter manj lepih spominov, ki danes gradijo mozaik PGD Mirna Peč.
