»Najraje bi šla še enkrat na start – zaradi igre desetink in vzdušja, ki bi ga pred to množico rada izkusila še enkrat,« je Vesna Fabjan, glasnica slovenske tekaške reprezentance, v cilju sobotne krstne preizkušnje svetovnega pokala v idilični Planici izrazila mešane vtise navdušenja in razočaranja. Pred množico 4000 navijačev je želela uvrstitev blizu stopničk, ne pa zgolj ponovitev Rogle 2011. Vznemirjenost in pozitivno energijo ob vrnitvi svetovne elite v Slovenijo je pokazal mladi val z Anamarijo Lampič (20.) in dvema uvrstitvama parov na nedeljski tekmi štafet (Vesna Fabjan – Alenka Čebašek 8., Anamarija Lampič – Nika Razinger 10.) med deseterico.

Norvežani hvalili le pred tekmo

Tekma leta, male olimpijske igre. Osredotočenost je bronasta olimpijka kazala na vsakem koraku. Po četrtem času kvalifikacij se ji je napredovanje v četrtfinalu odprlo na stežaj, ko so kar štiri tekmice padle na Sokličevih ovinkih, kot je dobil ime zloglasni spust v dolino. Situacije ni najbolje izkoristila, saj bi lahko prihranila energijo za polfinale, kot jo je iznajdljivejša Norvežanka Wengova, na koncu celo tretja. »Padca za seboj nisem videla, a sem na klancu dobila ta podatek. Nisem letela na polno, še sem imela rezerve. Morda sem več napak naredila v polfinalu,« je ocenjevala. V škarje so jo dobile tri Švedinje z mlado junakinjo Stino Nilsson. Za napredovanje po času je bila prepočasna. »V takih okoliščinah bi bila s sedmim mestom na tujem prizorišču zagotovo zadovoljna. Tako visoko nisem bila že 23 mesecev. Doma pa je grenak priokus,« je Fabjanova razmišljala po tekmi.

Ključna je bila vsekakor vzdržljivost, ki je edina šibka stran Besničanke, v Planici pa ima velik vpliv. Iztegnjeni korak in fotofiniš je bil le malo uporaben. Konstruktor Uroš Ponikvar je kot vodja tekmovanja poskrbel tudi za brezhibno tehnično izvedbo – tudi zaradi tega je žel pohvale Norvežanov, a le pred tekmo. Zelo skromno bero si bodo v taboru absolutne velesile še dolgo zapomnili. Nilssonova in Italijan Federico Pellegrino sta dvojno zmago pritekla, kot bi bila z drugega planeta. Med navijači so z najbolj inovativnim rekvizitom – motorno žago – izstopali zlasti Francozi.

Svetovni pokal je bil tudi parada mladih. Trije klubski trenerji Rok Šolar (TSK Triglav), Rok Grilc (Rateče Planica) in Janez Petkoš (Gorje) so pred začetkom sobotnih kvalifikacij bolj v šali omenjali šesterico med dobitniki točk. »Če uspe kateremu od fantov, drugo ni pomembno,« je bila Šolarjeva pripomba. In prav njegov Janez Lampič, 19-letnik iz Smlednika, je bil najbližje, oddaljen natančno sekundo (40.), prav tako Lea Einfalt (34.), štiri desetinke več Miha Šimenc (46.). Tudi slovenski zet Ola Vigen Hattestad z zlato olimpijsko kolajno ni bil daleč (25.).

Najboljše svetlobna leta spredaj

Anamariji Lampič je uspelo. »Moj prvi nastop na drsalni pokalni tekmi SP, prvič točke. Zelo sem vesela. Vidim, da zmorem,« je bila navdušena brhka svetlolaska. Nepričakovano je spodletelo Niki Razinger (36.), a sta skupaj združili moči v štafeti in se ob starejših dveh v napetem dvoboju uvrstili v finale deseterice. Žal pred skromno množico tisoč nedeljskih obiskovalcev. Še nikoli nista bili dve štafeti tako visoko. Padec Razingerjeve na Sokličevem ovinku je mladima tekačicama vzel zalet. »Na spustu sem v polfinalu ogromno pridobivala. In sem znova tvegala. Želela sem, da še izboljšava dosežek iz lanskega leta iz Otepaaja. Druga dekleta so plužila navzdol. Res se počasi peljejo,« je pogum vrel iz nasmejane Razingerjeve.

Alenko Čebašek, ki jo je najbolj zdelala utrujenost po Touru (30. mesto), je Jože Kavalar, vodja prog, po tekmi poučil, da bo morala v šolo smučanja pod Jalovec. A bistvo je tek navzgor. »Tokrat so bile najboljše svetlobno leto spredaj. Nisem imela hitrosti. Mučila sem se, a nikamor pritekla,« je dejala Čebaškova, ki jo je oče kot vsi navijači lahko gledal samo od daleč. Zaradi sterilne organizacije brez posluha za tekaški šport z vrha OK Planica so tekaški navdušenci od ogleda v živo imeli bolj malo. Zažagala pa je akustika. Nič čudnega, da so vsi tekači po vrsti z izbranimi besedami hvalili prizorišče.