V torek bodo nelegalno proizvodnjo in uporabo nedovoljenih zdravil v čebelarstvu vzeli pod drobnogled člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da bi s tem prispevali k razrešitvi dileme, ali je slovenski med varen, ni pričakovati, saj enoznačnega odgovora na to vprašanje nima niti stroka. Se pa poslanke in poslanci najbrž ne bodo mogli izogniti stališču toksikologov ljubljanskega kliničnega centra, ki so med drugim zapisali: »Med, pridelan s pomočjo ilegalno proizvedenega veterinarskega zdravila, ki vsebuje neregistriran in ilegalno uvožen pamitraz (amitraz z nepojasnjenim izvorom in vprašljivim rokom uporabe) ter nedovoljena klorfenvinfos in rotenon oziroma rotenonu strukturno soroden tepfozin ter je dodatno onesnažen še z organskimi topili in nečistočami, iz previdnostnih razlogov ni varen za uživanje zaradi potencialnega tveganja za zdravje.«
Mnenje zdravnikov ministra ne zanima
Kmetijski minister Dejan Židan tega stališča toksikologov Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, pod katero je podpisan vodja centra Miran Brvar, ne priznava, ker svoje študije niso poslali na svet za varno hrano (to je ministrov posvetovalni organ) in »ker ne morem upoštevati tega, če vsak pove svoje osebno mnenje kot neodvisni strokovnjak«. Po zasedanju sveta za varno hrano je minister Židan povzel: »Skupna ocena je bila, da je na podlagi podatkov, ki so dostopni, slovenski med varen.«
Toda spomnimo, v nelegalnem laboratoriju Marka Debevca naj bi – takšne so ocene čebelarjev samih – sporne pripravke za zatiranje varoj pri čebelah kupovalo okoli 70 odstotkov od deset tisoč slovenskih čebelarjev, inšpektorji pa so analizirali vzorce medu in satja le pri dvajsetih čebelarjih ali pri 0,2 odstotka vseh. Na teh dvajsetih vzorcih tudi temelji ocena o varnosti slovenskega medu, ki jo je podal svet za varno hrano, čeprav za takšne ocene sploh ni pristojen.
Za oceno varnostnega tveganja je med drugim pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje. Lucija Perharič iz tega inštituta je v oddaji Studio ob 17h Radia Slovenija poudarila, da je 20 odvzetih vzorcev medu skromna številka, »ampak mi moramo poslovati s podatki, ki so nam na voljo«. Glede na to, da je bila najvišja izmerjena vrednost ostankov kemikalije amitraz v odvzetih vzorcih 0,14 miligrama na kilogram medu, so na inštitutu izračunali, koliko medu z vsebnostjo omenjene kemikalije bi moral zaužiti posameznik, da bi prišlo do akutne zastrupitve. Odrasel človek bi lahko po navedbah Perharičeve brez tveganja naenkrat pojedel pet kilogramov takšnega medu ali 1280 gramov, če bi ga vse življenje jedel vsak dan. Desetletni otrok bi lahko naenkrat pojedel tri četrt kilograma medu, ki vsebuje 0,14 miligrama amitraza na kilogram medu, ali po 200 gramov vsak dan, pa bi to še bilo znotraj varnih vrednosti, določenih s toksikološkimi študijami. »Skratka, tveganja ni,« je za amitraz v medu ocenila Perharičeva.
Formula za izdelavo paličic je le v Debevčevi glavi
Toda Miran Brvar, zdravnik toksikolog v ljubljanskem kliničnem centru, se z njo ne strinja. »Nas ne skrbijo akutne zastrupitve, ampak dolgodobni učinki majhnih koncentracij različnih kemikalij v medu,« opozarja Brvar. In dodaja, da je Debevec pri izdelavi paličic za varojo uporabljal koktajl različnih nevarnih in neregistriranih pesticidov ter številne strupene nečistoče, ni pa raziskano, kakšen je njihov vzajemni učinek na zdravje ljudi. Brvar meni, da bi bilo treba za oceno varnosti medu poznati tudi podatke o količini posameznih kemikalij v Debevčevih paličicah.
»Možno je, da so se količine kemikalij v posameznih paličicah ali seriji paličic pomembno razlikovale, zato obstaja realna možnost, da so nekateri čebelarji dobili paličice z večjo količino navedenih substanc. To dodatno zmanjšuje zanesljivost ocene njihovih koncentracij v medu in satju z medom glede na mejne vrednosti, saj so bili v raziskavo vključeni le vzorci medu približno 0,2 odstotka vseh slovenskih čebelarjev,« opozarja Miran Brvar. Za podatek o količinah posameznih kemikalij v Debevčevih paličicah so zato toksikologi ljubljanskega kliničnega centra zaprosili upravo za varno hrano, a je vprašanje, ali obstaja. Debevčev odvetnik Milan Vajda nam je namreč o tem, kako je njegov klient proizvajal pripravke za zatiranje varoj pri čebelah, dejal: »Iznašel je formulo, ki ni nikjer zapisana, je v njegovi glavi.«
