FerroČrtalič je eno od 47 podjetij, ki so bila pretekli teden z ministrom Zdravkom Počivavškom na večdnevnem obisku v Teheranu, da bi si še pred ukinitvijo sankcij ZDA in EU proti Iranu postavila odskočno desko za skorajšnje gospodarsko sodelovanje.

Sankcije so z včerajšnjim dnem odpravljene, zaupanje, da je vzpostavitev intenzivnega sodelovanja z Iranom, ki je sicer tehnološko in tudi finančno podhranjen, prava odločitev, pa močno. Iskratel, Riko, Comita in Duol so v prepričanju, da je stalna prisotnost v Iranu potrebna, v Teheranu ustanovili skupno predstavništvo.

FerroČrtalič, družinsko podjetje, ki je specializirano za iskanje rešitev na področju tehnologije obdelave površin s postopki peskanja, utrjevanja in čiščenja s pomočjo komprimiranega zraka in je bilo leta 2014 nominirano za gazelo dolenjsko-posavske regije, je iranski trg začel nagovarjati že pred tremi leti, ko so se predstavili na tamkajšnji mednarodni konferenci livarstva. Glede na to, da so se tudi za vstop v Turčijo pripravljali deset let in jim je uspelo, so prepričani o uspehu tudi v Iranu.

»Bolj spoznavam trg in iranska podjetja, bolj vabljivo postaja. Pa tudi druga podjetja kažejo vse več zanimanja in zadnje dni imam res veliko telefonskih klicev. Vendar nas tepeta nizka iranska tehnološka razvitost in pomanjkanje denarja. Zelo hitro se zadovoljijo z izdelki iz Indije, Turčije, Koreje ali Kitajske, ki so v polni meri prisotne na iranskem trgu. Iran je kljub neizmernemu bogastvu revna država, plačilni sistem s tujino sploh ne deluje,« našteva Bojan Črtalič, ustanovitelj in prokurist podjetja FerroČrtalič.

Čez nekaj dni se predstavniki podjetja vračajo v Teheran, kjer se bodo 25. januarja predstavili na specializiranem sejmu in konferenci o obdelavi ulitkov, sodelovalo bo več kot 600 podjetij.

Marca pa gazela iz Dolenjskih Toplic pripravlja konferenco za svoje distributerje in nanjo želijo povabiti tudi iranske partnerje, če jim bo seveda uspelo dobiti vizume. »Eden si je letalsko karto in denar za potovanje že priskrbel, vabimo še dva. Glede vizumov pa smo si Slovenci pred leti naredili medvedjo uslugo, saj smo zaprli veleposlaništvo in vizume v Teheranu izdajajo Avstrijci. Pri tem seveda gledajo na lastne interese. Na vizum je treba čakati vsaj poldrugi mesec. Lani nam iranskega partnerja ni uspelo pripeljati v Slovenijo,« je pojasnil Bojan Črtalič.

Menedžer verjame v izjemen potencial 78-milijonskega iranskega trga, bogatega z nafto in plinom. Z umikom sankcij se bo na trgu predvidoma pojavilo dodatnih 500.000 sodčkov iranske nafte na dan, zaradi česar bi se lahko cena nafte še dodatno znižala. »Potencial za prodajo naših proizvodov in tehnologije je izjemno velik. Njihova industrija je lačna dobrih proizvodov, saj so bili 30 let bolj ali manj odrezani od sodobne evropske tehnologije in tudi od ZDA, kar se sedaj izkazuje kot dobro za nas. So pa odlični trgovci, presenetljivo hitri, odlično izobraženi, pronicljivi, stalno pripravljeni. Tega v Evropi nismo vajeni, torej jih v poslovnem smislu nikakor ne smemo podcenjevati.«

FerroČrtalič je minulo leto ustvaril 4,1 milijona evrov prihodkov, s sestrskimi podjetji pa še dodatnih 1,7 milijona. Rast so lani po treh letih dinamične rasti zavestno ustavili in se posvetili nekaterim organizacijskim spremembam. Za letošnje leto pričakujejo okoli pet milijonov evrov prihodkov, zaposlovali pa bodo 43 sodelavcev.

V Iranu je njihov cilj za leto 2016 začeti enega od treh projektov, za prihodnje leto pa že upajo, da bodo skočili še na višjo ponudbeno raven. »O številkah je trenutno težko in prezgodaj govoriti. Je pa res, da se nam o projektih, ki so vredni manj kot 100.000 evrov, niti ne splača pogajati, ker vse skupaj spremlja preveč stroškov in negotovosti,« je zelo jasen Bojan Črtalič. jpš