»Ne joči, raje najdi rešitev,« je najboljši nasvet, ki ga je Sandi Češko, solastnik multinacionalke Studio Moderna, kdaj slišal. »Vedno imamo izgovore in razloge, zakaj nam nekaj ne gre,« dodaja. Tudi Studio Moderna se sooča s padanjem prihodkov, o konkretnih številkah pa njegov večinski lastnik ne govori.
Iz težave je treba narediti prednost
Sandi Češko je bil gost prvega srečanja zasavskega društva seniorskih menedžerjev. In če Zasavci sami ne vidijo izhoda in globoke gospodarske krize, jim je eden najuspešnejših domačih menedžerjev stresel iz rokava nekaj predlogov. Ker je Zasavje blizu Ljubljane, bi lahko odprli vrsto servisnih in storitvenih dejavnosti, ki bi jih ponudili podjetjem v prestolnici. O njegovi ideji, da bi v trboveljski termoelektrarni lahko naredili zabaviščni park, je dejal, da je iz težave treba narediti prednost, pri čemer mora biti ideja dovolj nora, da bo delovala. »Če bi naredili natečaj in dali dimnik v najem, da bi denimo Coca Cola iz njega naredila steklenico, bo postal atrakcija,« je Zasavce spodbudil k natečaju za najbolj noro idejo – kaj storiti z najvišjim dimnikom v Evropi.
Največji problem pri nas vidi v pomanjkanju tveganega kapitala. »V ZDA vedo, da investirajo v določeno število idej in da bo določenemu odstotku tudi uspelo. To jim daje občutek, da ne morejo narediti napake. Pri nas pa če narediš napako, si takoj stigmatiziran, da ne znaš. Ampak to je v resnici šola,« je ocenil.
Ne ustvarjajo trendov, jih pa čim bolje izkoristijo
»Priložnosti je več kot kadar koli, vprašanje pa je, koliko smo jih sposobni uresničiti, voditi in jih narediti dobičkonosne. Studio Moderna deluje po vsem svetu in lahko bi jokali ob razmerah na različnih koncih, pa smo se raje bolj zagnano lotili zahodne Evrope,« pravi prvi mož multinacionalke, ki se spopada z izumiranjem brezglavega potrošništva. »Logika naredi in boš dobil kupce izpred nekaj desetletij, ko je bilo povpraševanje večje od ponudbe, se spreminja. Danes ni panoge, kjer kapacitete ne bi bile večje od tistega, kar ljudje dejansko potrebujejo,« se zaveda.
Preizkušajo se v vrsti novih projektov, ki bi jih lahko uvrstili v socialno podjetništvo. Zaradi vseh sprememb na trgu in v družbi bodo po njegovi oceni na koncu ostala le podjetja, katerih koncepti bodo socialno in ekološko sprejemljivi za ljudi. »Pri nas eksperimentiramo, najbolj pa smo ponosni na to, da smo se povezali s pridelovalci hrane, malimi kmeti, ki nimajo kapacitet za velike trgovske verige ali prodajo na tržnici.« Naredili so aplikacijo, v kateri svoje izdelke ponujajo svojim zaposlenim in jih vsake štirinajst dni dostavijo v podjetje. Koncept podpiranja lokalnega in socialnega podjetništva že povzemajo tudi nekatera druga slovenska podjetja.
